Kako se slovenske družbe spopadajo z ekonomsko rastjo na eni ter odgovornosti do okolja in (zelenih) potrošnikov na drugi, smo povprašali nekaj družb iz različnih področij delovanja, od papirništva, gradbeništva, trgovinske dejavnosti, do izdelave mlečnih, farmacevtskih in medenih izdelkov. Večina jih ima v svoje poslovanje že dodobra vtisnjeno ‘trajnost’, nekatere naslavljajo ‘zeleno’ tudi z investicijami v obnovljive vire energije (OVE), spet druge izpostavljajo pomembnost prebojnih inovacij in digitalizacije poslovanja v luči zelenega prehoda in zmanjševanja ogljičnega odtisa.

Ekonomska rast, varovanje okolja in družbeni napredek – to so trije stebri trajnostnega delovanja, ki jih v Papirnici Vevče dojemajo »v tesni medsebojni odvisnosti«.

»V kapitalsko intenzivni panogi, kot je papirništvo, smo skozi našo dolgoživost ves čas bili prisiljeni skrbeti za ekonomsko rast skozi razvoj svojih izdelkov in procesov. To je vendar smisel delovanja podjetja. Pri tem smo bili osredotočeni na odgovorno rabo surovin, energetsko učinkovito proizvodnjo, saj smo si na ta način – če smo iskreni – tudi izboljševali stroškovno stran bilance,« je dejal direktor družbe Marko Jagodič. 

Kot poudarja, je trajnostno delovanje zapisano v njihovem DNK-ju, in to ne šele zadnja tri leta, ko prihajajo v medijih na plano zelene, trajnostne teme. 

Tako se na primer po Jagodičevih besedah lahko pohvalijo, da v okolje vračajo vodo, ki »smo si jo izposodili iz okolja, čistejšo, kot je Ljubljanica, in da smo zmanjšali specifično porabo električne energije v zadnjih 10 letih za 20 % in specifično porabo plina za 16 %«. 

To je po njegovih besedah »posledica skrbne presoje investiranja« tako z vidika ekonomskih učinkov kot tudi skozi kriterij zmanjševanja emisij.

Kot pravi, so se skozi 180-letno tradicijo delovanja naučili, da je to ciklični proces. »Smo kot radoveden otrok - vedno znova se podvprašujemo, kaj in kje še lahko izboljšamo, katera nova tehnologija se je pojavila na trgu, kako bi lahko prišli do nje. Pomembno vlogo pri tem imajo zaposleni, njihovo aktivno prepoznavanje potencialov in iskanje načinov za izboljšanje na vseh področjih.«

Zelena preobrazba je nuja, tako za posameznika kot za podjetja, izpostavlja Jagodič. »Vsak posameznik je namreč tudi v vlogi potrošnika in s svojimi nakupovalnimi odločitvami odločamo o naši prihodnosti.«

Ena od slovenskih družb je pred kratkim, in sicer konec januarja, prejela tudi nagrado FDI Award Slovenia za najboljšega tujega investitorja, ki je v preteklem letu prispeval k razvoju slovenskega gospodarstva, v kategoriji zeleno. Gre za družbo Ljubljanske mlekarne, kjer so trajnostno naravnani že od leta 2009, »ko smo imeli vpeljan interni sistem za ravnanje z okoljem. Tega smo dodatno okrepili leta 2013. Takrat smo certificirali sistem ravnanja z okoljem z namenom vpisa v register EMAS«, so povedali.

Kot člani skupine Lactalis so tudi dolgoročno zavezani k varovanju okolja in snujejo cilje na treh področjih, ki so ključna za mlekarsko industrijo: ogljični odtis, embalaža in odkup surovega mleka.

Tako si prizadevajo povečevati energetsko učinkovitost (poraba elektrike in pare), zmanjšujejo porabo vode in emisije v okolje (mešani komunalni odpadki in obremenitve tehnoloških odpadnih vod), vsako leto uspešno zmanjšujejo tudi ogljični odtis. 

V letu 2021 so glede na 2020 tako za 0,9 odstotka znižali količino porabljene elektrike; poraba pare je bila nižja za 3,7 odstotka, vode pa za 5,5, odstotka. Dodajmo, da vse količine spremljajo glede na 1000 litrov predelanega mleka.

Uspešno obvladujejo tudi ogljični odtis, ki ga zmanjšujejo, pri čemer je bil ta v letu 2021 enak tistemu iz leta 2020, so še povedali. 

Ker so njihovi izdelki namenjeni uživanju, je embalaža neizogibna, pravijo, pri čemer je večina njihove embalaže t.i. sestavljena papirnata embalaža, ki »ima to lastnost, da če je pravilno ločeno zbrana, pravilno odložena in prepeljana v pravilen obrat, jo je mogoče v celoti reciklirati«. 

Postali pa so tudi prva slovenska družba, ki ji je uspelo zapreti interno snovno zanko za embalažo Tetra Pak. »Ostanke embalaže Tetra Pak, ki nastanejo pri proizvodnji mlečnih izdelkov, v podjetju Lucart predelajo v robčke, papirnate brisače in higienski papir, te izdelke pa Ljubljanske mlekarne nato odkupujemo za svojo interno uporabo.«

Kot poudarjajo, na vseh področjih, tudi pri investicijah, upoštevajo tisto, »kar je sprejemljivo in trajnostno«. 

V družbi JUB trajnostna načela uresničujejo skozi štiri področja: odgovornost do družbe in zaposlenih, varovanje okolja, krožno gospodarstvo ter energetsko učinkoviti izdelki in rešitve.

Na področju ravnanja z okoljem zasledujejo denimo t.i. ‘zero waste’ vizijo ravnanja z odpadki ter v sodelovanju s partnerji predelajo in predajo v postopke predelave več kot 99 odstotkov nastalih odpadkov. 

Za proizvodnjo obenem uporabljajo surovine, ki jih pridobivajo iz lokalnega okolja. »Do 90 % surovin pripeljemo v JUB s krajšimi transportnimi potmi, s čimer pomembno zmanjšujemo izpuste ogljikovega dioksida v zrak,« so dejali.

Ob tem pa izpostavljajo, da doživlja gradbeništvo kot panoga »pomembne spremembe, saj je njen fokus že usmerjen v oblikovanje pametnih mest in skupnosti, z njimi pa tudi v pametne in energijsko učinkovite stavbe, ki bodo za svoje delovanje uporabljale obnovljive vire«.

S tem v mislih so septembra 2020 na lokaciji proizvodnega obrata Nova vas na Blokah zagnali tudi lastno sončno elektrarno z nazivno močjo 360 kW. S proizvedeno (sončno) energijo (cca. 400 MWh/leto) bodo v obratu tako pokrili dobro šestino vseh potreb po električni energiji. Celotna naložba v izgradnjo sončne elektrarne je znašala 260.000 evrov, investicija, ki so jo deloma pokrili z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, pa se jim bo povrnila v šestih letih.

Sončna energija je za JUB, kot pravijo, zanimiva ne le z okoljskega, temveč tudi z ekonomskega vidika, »saj z njo zmanjšujemo tudi tveganja z nihanji cen elektrike na trgu«.

V LEK-u, ki je del Novartisa, okoljske trajnosti ne razumejo kot obrobnega dejavnika, »temveč ima v naši strategiji osrednje mesto, skupaj s prebojnimi inovacijami in digitalizacijo poslovanja«. Okoljske vidike tako upoštevajo že pri zasnovi izdelkov in sprejemanju projektnih odločitev, okoljske vplive izdelkov pa proučujejo in spremljajo v njihovem celotnem življenjskem ciklu, so povedali v družbi.

Do leta 2030 želijo v LEK-u doseči tudi Novartisov strateški cilj, ki vključuje tako ogljično nevtralnost v celotni dobavni verigi kot plastično nevtralnost ter nevtralnost na vseh njihovih področjih vplivov na vodo. Pri tem pa uresničevanje Novartisove strategije okoljske trajnosti »prilagajamo lokalnim posebnostim naše dejavnosti v Sloveniji ter našega naravnega okolja«. 

Emisije v zrak zmanjšujejo predvsem z učinkovito rabo energentov in povečevanjem energetske učinkovitosti. Na ta način so kljub energetsko bolj zahtevnemu portfelju izdelkov z visoko dodano vrednostjo v letu 2020 za dober odstotek znižali porabo celotne energije, so povedali.

Usmerjeni pa so tudi v povečevanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v sestavi energentov, k čemur bo prispevala tudi sončna elektrarna, ki jo bodo zagnali v letošnjem letu. »Prva sončna elektrarna, ki jo zaključujemo, in naslednje, ki jih načrtujemo na drugih lokacijah, imajo manjšo nazivno moč - ta se giblje od 66 kW do 485 kW. Vsaka med njimi bo prispevala le največ odstotek v sedanjo celotno rabo električne energije na lokaciji, vendar so pomembne z vidika izkoriščanja vseh notranjih priložnosti za povečevanje deleža obnovljivih virov, oblikovanje nizkoogljične energetske mešanice ter doseganje ogljično nevtralnega poslovanja.«

Medtem so na področju ravnanja odpadkov »naravnani v njihovo preprečevanje in zmanjševanje«. V letu 2020 so tako več kot 92 odstotkov odpadkov reciklirali oziroma ponovno uporabili. Med trajnostmi ukrepi pa uresničujejo tudi ukrepe, ki prispevajo k nižji porabi vode - v letu 2020 so kljub povečani intenziteti proizvodnje znižali porabo vode za 14 odstotkov.

Trajnostni ukrepi v družbi Spar Slovenija med drugim vključujejo celovito upravljanje z energijo in postopno prehajanje na obnovljive vire energije (OVE). »Lani smo uspešno obnovili certifikat upravljanja z energijo, ki izpolnjuje najvišje okoljske standarde. (npr. ISO 50001:2018). V okviru sistema upravljanja z energijo (EnMS) izvajamo programe energetske učinkovitosti, pri tem še posebej izstopa strateški projekt digitalne preobrazbe na področju energetskega knjigovodstva,« so navedli.

Trajnostne rešitve so tudi stalnica pri vseh njihovih novogradnjah in obnovitvenih projektih, pravijo. Tako dajejo pri gradnji, prenovi in vzdrževanju svojih trgovin prednost sodobnim in energetsko učinkovitim tehnologijam z manjšo porabo energije (npr. prehod na LED razsvetljavo, izkoriščanje sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja brez porabe klasičnih energentov).

Podpirajo pa tudi trajnostno naravnanost kupcev in krožno gospodarstvo. V večini trgovin je tako omogočeno zbiranje povratne embalaže v avtomatih, pri številnih izdelkih pa so plastiko zamenjali za karton, steklo ali druge biorazgradljive materiale. Med trajnostnimi rešitvami za kupce izpostavljajo tudi avtomat, ki omogoča nakup in ponovno polnjenje čistil in pralnih praškov z uporabo lastne embalaže.

Kar se tiče lastnih proizvodnih enot na obnovljive vire energije (OVE), trenutno na centralnem skladišču postavljajo panele za sončno elektrarno, ki bo začela obratovati v poletnih mesecih, so še povedali.

Ker je njihovo podjetje že skoraj sedem desetletij ključno povezano s čebelami in njihovimi pridelki, je za Medex »čisto in zdravo okolje, v katerem bodo lahko čebele preživele, ključnega pomena, saj obstoj čebel posredno pomeni tudi obstoj človeka«, je dejala direktorica Aleša Mižigoj.

Kot poudarja, kar tretjina svetovne proizvodnje hrane sloni na čebelah: opraševanje določenih vrst sadja in zelenjave je po njenem pojasnilu »celo 100-odstotno odvisno od čebel. Potrošniki na okolje prevečkrat gledajo predvsem z vidika udobja, šele v zadnjem času čebele spoznavajo ne le kot nabiralke medu, temveč kot glavne opraševalke«.

Iz podjetja, ki je vzpostavilo in razvilo čebelarstvo še v nekdanji državi Jugoslaviji, je zraslo podjetje, ki kot ambasador Slovenije širi čebelarjenje po vsem svetu, dodaja. »S tem uresničujemo kar nekaj od sedemnajstih trajnostnih ciljev Unesca: odpravo revščine, lakote, skrb za okolje, opolnomočenje žensk. Čebelarstvo namreč prispeva k vsem tem ciljem.« 

Tudi s projekti, kot je trajnostni projekt razvoja čebelarstva v Gani, skrbijo, »da bo svet postal enakopravnejši, lepši in prijaznejši. Za vse, ne le za peščico«.

‘Zelenost’ izkazujejo sicer tudi pri okolju prijazni embalaži, ki jo uporabljajo za svoje izdelke. Plastiko v največji mogoči meri poskušajo nadomestiti s steklom oziroma papirjem.

»Prav tako se trudimo uporabljati čim manj sestavljenih materialov, ki niso reciklabilni. Žal je v proizvodnji hrane, ki zahteva visoko higiensko neoporečnost in dovolj dolge roke uporabe, to še vedno velik izziv.«

V načrtu pa imajo tudi »popolno energetsko prenovo upravne stavbe, ki jo bomo ogrevali in hladili s pomočjo toplotne črpalke voda/voda. Podjetje stoji na območju, ki je zelo bogato s podtalnico, zato ima vodna vrtina močan pretok vode. Na novi strehi bomo postavili tudi sončno elektrarno«, so še povedali.