Slovenija na področju znižanja rabe energije v stavbah ter pri uvajanju obnovljivih virov energije močno zaostaja za ostalimi državami EU. Hkrati se podjetja glede zelenih naložb še vedno preveč zanašajo na pomoč države in subvencije, navečje ovire za pospešitev OVE pa predstavljajo pomanjkanje sredstev, omejena ozaveščenost, pomanjkanje znanja ter dolgoletni birokratski postopki, so pojasnili v energetski družbi Resalta.

»Slovenija ima še velik neizkoriščen potencial na področjih znižanja rabe energije v stavbah ter uvajanja obnovljivih virov energije, predvsem velikih sončnih elektrarn in vetrnih elektrarn. Za pospeševanje teh projektov bi bilo potrebno izvajati več ukrepov na več ravneh, saj trenutno močno zaostajamo glede števila izvedenih zelenih projektov v primerjavi z ostalimi članicami EU,« so dejali v podjetju. 

Med pomembnejšimi ukrepi tako omenjajo umeščanje tovrstnih projektov v prostor, večjo odzivnost državnih organov ter poenostavitev formalnih postopkov, ki bi spodbujali konkurenčnost pri vlaganju v zelene projekte.

Hkrati poudarjajo, da je spodbujanje zelenih projektov s strani države vsekakor dobrodošlo, vendar bi podjetja morala prevzeti večjo odgovornost in se ne zanašati zgolj na pomoč države pri financiranju projektov na področju OVE ter učinkovite rabe energije (URE). 

Neaktivnost gospodarskih subjektov na področju trajnostne preobrazbe pa predstavlja tudi veliko tveganje za nekonkurenčnost in razvojno stagnacijo slovenskih podjetij v prihodnjem obdobju, opozarjajo.

»Zanašanje na subvencije in državne podporne mehanizme zato gotovo ni prava strategija za doseganje zelenega prehoda. Podjetja in njihove vodstvene strukture morajo nenehno aktivno iskati alternativne rešitve, ki niso vezane na državno pomoč. Takšen primer predstavljajo recimo možnosti zasebnega financiranja ali oblikovanja partnerstev z vlagatelji, ki verjamejo v trajnostne projekte,« dodajajo v Resalti. 

Kot so še poudarili, je za spodbujanje zelenega prehoda potrebno izboljšati dostop do finančnih virov, intenzivneje izobraževati in ozaveščati podjetja ter javnost o koristih zelenih tehnologij ter poenostaviti administrativne postopke za izvedbo projektov. »Trenutno že zaznavamo pozitivne spremembe tudi na tem področju, saj enega izmed pomembnih korakov predstavlja zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE,« so dejali v podjetju. 

Potrebno pa je tudi uvesti nove bolj agilne poslovne modele. V Resalti sicer menijo, da so agilni poslovni modeli že pripomogli k dobremu razvoju projektov OVE in URE v Sloveniji. Takšni modeli vključujejo hitrejše prilagajanje na tržne spremembe, inovativne pristope k financiranju in prevzemanju tveganj ter partnerstva med različnimi deležniki. 

Podjetje Resalta sicer deluje na petih trgih. Opažajo, da so na nekaterih trgih, konkretno češkem, poslovni subjekti veliko bolj dojemljivi za uporabo alternativnih poslovnih modelov, predvsem takšnih, ki omogočajo hitrejšo izvedbo projektov na področju URE in OVE. 

A za prodornejši razvoj URE in OVE je treba po navedbah Resalte z inovativnimi poslovnimi modeli še bolje povezati različne deležnike na trgu. Tukaj v ospredje postavljajo pogodbeno zagotavljanje prihrankov in pogodbeno oskrbo z energijo, s katerima lahko podjetja razpoložljiv investicijski potencial usmerjajo v osnovno dejavnost, kjer dosegajo krajše vračilne dobe, pri tem pa vlaganja v URE in OVE prepuščajo specializiranim energetskim ponudnikom, ki prevzemajo tudi večino tehničnih in finančnih tveganj.

Hkrati pa rabi zagon zelenega prehoda v Sloveniji tudi jasno politično vizijo, posebej pa večjo predvidljivost in stabilnost mehanizmov podpor. »Pomembno je tudi stalno spodbujanje raziskav in razvoja na področju URE in OVE ter dodatno okrepiti sodelovanje med javnim sektorjem, zasebnimi podjetji in civilno družbo. Kot že omenjeno je novi zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE korak v pravo smer. Zelo pomembno je široko razumevanje in zavedanje, da je zeleni prehod in razogljičenje Slovenije generacijski izziv, ki zahteva napor ter sodelovanje vseh deležnikov,« so dejali v Resalti.

Dodali so, da je na splošno za spodbujanje zelenega prehoda ključno stalno spremljanje trendov, analiza rezultatov ter prilagajanje politik in ukrepov na podlagi pridobljenih podatkov in izkušenj. Tako lahko država in podjetja učinkoviteje sodelujejo pri izvajanju zelenih projektov ter spodbujajo trajnostni razvoj in energetsko učinkovitost.