Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je na osnovi predhodnih posvetov in sodelovanja z deležniki pripravilo osnutek Slovenske industrijske strategije 2021-2030 in ga poslalo v javno obravnavo. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je namen dokumenta postaviti usmeritve za nadaljnji razvoj slovenske industrije v obdobju 2021-2030 z vizijo, da slovenska industrija postane zelena, ustvarjalna in pametna.

»Slovenska industrijska strategija bo z uravnoteženim spodbujanjem vseh treh komponent trajnostnega razvoja, to so družba, okolje in gospodarstvo, zagotavljala konkurenčnost gospodarstva in ustvarila pogoje za prestrukturiranje industrije v industrijo znanja in inovativnosti za nova in bolj kakovostna delovna mesta ter prehod v zeleno, ustvarjalno in pametno gospodarstvo,« pravijo na MGRT.

Strategija se v enem delu posveča tudi energetsko intenzivni industriji (kovinska, nekovinska, kemična in papirna), ki predstavlja pomemben del slovenske industrije predstavlja energetsko intenzivna industrija (kovinska, nekovinska, kemična in papirna). Energetsko intenzivne dejavnosti letno porabijo slabo šestino vse končne porabljene energije v Sloveniji.

»Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji je v primerjavi z napravami v EU energetsko zelo učinkovita in večinoma uporablja najboljše tehnologije, ki so na voljo (BAT). S tega vidika je za večji preskok v nizkoogljično krožno gospodarstvo zelo odvisen od razvoja novih prebojnih tehnologij, ki jih na trgu še ni ali so šele na začetku razvoja na področju elektrifikacije toplote in proizvodnih postopkov. Določene že razvite tehnologije, od proizvodnje in uporabe vodika do zajema in uporabe ter zajema in skladiščenja ogljika, pa še čakajo na cenovno sprejemljivo, ustrezno integracijo v proizvodne procese energetsko intenzivne industrije,« piše v osnutku objavljene strategije.

Strategija poudarja, da se je treba »izogniti zapiranju najučinkovitejših podjetij, saj bi se s tem emisije na globalni ravni povečale, ker bi uvažali izdelke iz manj učinkovitih naprav iz drugih delov sveta (carbon leakage – odliv ogljika). Industrijo je treba še bolj spodbuditi tako k nadaljnjemu zmanjševanju energetske intenzivnosti in upravljanju z energijo kot tudi zmanjševanju procesnih emisij z optimizacijo, digitalizacijo in uporabo umetne inteligence. Ta industrija potrebuje zanesljivo dobavo čiste energije in oskrbo s surovinami, kar pogojujeta ustrezna infrastruktura tako za oskrbo z energijo in za ravnanje z odpadki. Po oceni Evropske komisije bo ne glede na že izvedene in pričakovane ukrepe v zmanjšanje porabe elektrike v energetsko intenzivni industriji, poraba elektrike v energetsko intenzivni industriji v EU narasla s 2,98 na 4,43 TWh«.

Po navedbah strategije je treba za tehnološki preboj in posodobitve energetsko intenzivne industrije izkoristiti vse možnosti, ki so na voljo na EU ravni (npr. Inovacijski sklad, Obzorje), ter na domači ravni preko mehanizma za okrevanje in odpornost ter za pravični prehod.

»Preko ukrepov bomo spodbujali energetsko učinkovitost in zamenjavo energentov, povečanje snovne učinkovitosti in spodbujanje uvedbe krožnih rešitev v industriji osnovnih materialov (uporaba sekundarnih surovin, nadomeščanje ogljično oziroma energetsko intenzivnih surovin s snovmi z nižjim odtisom). Prav tako bomo okrepili mednarodno sodelovanje za razvoj prebojnih tehnologij in uvajali možnosti optimizacije proizvodnje z avtomatizacijo, digitalizacijo in umetno inteligenco,« navaja osnutek strategije.

»Obstoječa proizvodnja se je že občutno racionalizirala predvsem z vidika zmanjšanja porabe energije na enoto in povečanja snovne produktivnosti. V skladu s širšimi evropskimi napovedmi se v prihodnjih letih pričakuje preboj novih nizkoogljičnih tehnologij, ki bodo temeljito preoblikovale proizvodnjo v energetsko intenzivni industriji. Zato bo treba pospeševati tako razvojno-inovacijske aktivnosti kot demonstracijske aktivnosti in investicijske spodbude za ta namen,« še piše v strategiji.