Ker bo Slovenija v novi finančni perspektivi 2021-2027 v prihodnjih letih imela na voljo največ evropskih sredstev doslej (do leta 2027 več kot 10 milijard evrov), je pomembno, da je ta denar namenjen za ‘pametne' projekte, ki bodo omogočili ne le okrevanje države po pandemiji COVID-19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo, poudarjajo na Energetski zbornici Slovenije (EZS). EZS je zato članice zbornice pozvala, naj jim posredujejo podatke, na katerih področjih pripravljajo projekte energetskega prehoda in v kolikšnem obsegu.
Na osnovi vrnjenih vprašalnikov 18 družb, med njimi največjih slovenskih energetskih podjetij, so na EZS pripravili kratko analizo. Ta je pokazala, da znaša skupna vrednost vseh načrtovanih investicij v finančni perspektivi 2021-2027 2494,28 milijona evrov. Skupna vrednost vseh pripravljenih (ready-to-go) investicij v začetnem obdobju 2021-2024 pa 937,52 milijona evrov.
EZS je zato vlado in vse pristojne organe - službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) -, ki pripravljajo podlage za črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027, pozvala, naj upoštevajo tudi načrtovane energetske projekte v luči preboja v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo.
Ministrstva, občine in razvojne agencije so v luči črpanja evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027 pripravile projektne predloge v skupni vrednosti več kot 20 milijard evrov. Ob tem na EZS dodajajo, da načrtujejo tudi slovenska energetska podjetja (članice EZS) več različnih naložb v vrednosti vsaj 2,5 milijarde evrov. »Od tega v vzhodni Sloveniji za 1437,2 milijona evrov, v zahodni Sloveniji pa za dobro milijardo evrov (1057,08 milijona evrov). Od tega je za skoraj 1 milijardo evrov projektov, ki jih štejejo za pripravljene v prvih letih omenjene finančne perspektive, torej v obdobju 2021-2024. Od tega v vzhodni Sloveniji za 637 milijonov evrov, v zahodni Sloveniji pa za 300,52 milijona evrov,« navajajo na EZS.
Analiza rezultatov je prav tako pokazala, da so v ospredju med naložbami tiste, ki imajo za cilj ‘krepitev zelene EU’, kot tudi področje ‘nove tehnologije’. V omenjeni področji načrtuje investicije namreč kar dve tretjini vprašanih podjetij. Okoli polovica družb bo investirala v nova delovna mesta, digitalno transformacijo, pilotne projekte ter nove produkte/poslovne modele. Dobra petina pa načrtuje projekte v okviru 'zaveze za krožno gospodarstvo’.
»Še bolj konkretno pa je analiza pokazala, da jih tri četrt pripravlja projekte na področju obnovljivih virov energije (OVE), tri petine na področju zniževanja toplogrednih emisij (uvajanje nizkoogljičnih tehnologij), več kot polovica v pametna omrežja, električno mobilnost in učinkovito rabo energije (URE). Nekaj podjetij načrtuje tudi naložbe v pametne skupnosti,« pravijo na EZS.
Kot še izpostavljajo na EZS, bo posebej pomembno, da bodo projekti čim prej pripravljeni, saj bo izvedba marsikaterega projekta trajala več let.
V tem oziru je EZS članice prav tako povprašala po treh najpomembnejših pripravljenih ('ready-to-go') investicijah v prihodnje energetske projekte, ki bi lahko bili upravičeni do podpore s strani evropskega proračuna.
Poleg investicij na področjih OVE in URE, pametnih omrežij, zniževanja emisij so med pripravljenimi (ready-to-go) projekti za prva leta (2021-2024) med drugim takšni, ki prispevajo k izgradnji še boljše gospodarske infrastrukture, večji robustnosti elektroenergetskega omrežja, zagotovitvi IKT infrastrukture za napredna omrežja in izpolnitvi nekaterih predpogojev za podaljšanje življenjske dobe krške nuklearke. Med 'ready-to-go' investicije pa sodijo glede na anketo tudi boljša izraba virov, baterijski hranilniki, vetrni parki in sončne elektrarne, izgradnja malih in večjih hidroelektrarn, pa tudi investicije v plinske bloke in revitalizacijo določenih objektov, so še navedli na EZS.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki