Slovenija šepa pri dejanski implementaciji lastnih sprejetih strategij, tudi na področju prenove stavb, je na prvi konferenci Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb povedal Tomaž Fatur iz Centra za energetsko učinkovitost (CEU) pri Institutu Jožef Stefan (IJS). Predsednica omenjenega Stičišča Sabina Jordan je medtem opozorila, da je za prenovo stavb ključno, da koncept trajnostnosti v grajenem okolju vsi razumemo enako. Slovenski auditor za nemški certifikat DGNB Robert Smodiš pa je dejal, da trajnostna gradnja ne sme biti stroškovno intenzivna in mora biti ekonomsko upravičena.

»Slovenija ima dolgoletni problem, da sprejema strategije in načrte, potem pa jih ne izvede. Hkrati pa sprejemamo nove strategije, čeprav smo že pri starih strategijah videli, da se stvari niso izšle,« je opozoril Fatur. Kot je poudaril, mora taka strategija, kot je strategija o prenovi stavb, nasloviti več elementov že v času priprave strategije, saj drugače takšna strategija večinoma ne bo uspešna. 

»Že takrat, ko se strategija pripravlja, je potrebno pripraviti izvedbene akte in govoriti o financiranju. Pri prenovah stavb pa je tudi potrebno nasloviti izziv, kako privabiti v sodelovanje privatni sektor, in pravočasno sprejeti primerno zakonodajo,« je dejal Fatur.

Hkrati je pojasnil, kako pomembno je, da imamo sprejete cilje glede prenove stavb, saj s temi cilji naslavljamo druge podnebne cilje, kot je zmanjševanje toplogrednih plinov in zmanjševanje porabe naravnih virov. »Tako imamo cilje, za katere se strokovnjaki strinjajo, da jih moramo doseči, odločitve, kako doseči te cilje, pa se razlikujejo,« je še opozoril Fatur. 

Tudi Smodiš je na sami konferenci poudaril, da je sicer pomembno sprejeti podnebne cilje, pot, kako te cilje doseči, pa prepustiti stroki, ki lahko najde najbolj trajnostne rešitve. 

Medtem pa je državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Uroš Vajgl opozoril, da je s stavbami po ocenah Evropske okoljske agencije (EEA) povezana raba 35 odstotkov vseh virov v gospodarstvu, 40 odstotkov vse energije, 12 odstotkov pitne vode, stavbe pa so tudi vir 40 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov.

»Cilj, ki ga imamo v dolgoročni podnebni strategiji te države, je razogljičiti ta sektor do 2050 in zmanjšati emisije za vsaj 70 do 75 odstotkov do leta 2030. Vendar pa sama gradnja stavb in delovanje teh stavb povzročata bistveno več emisij kot kažejo bilance. Tako je pomembno, da trajnostna gradnja upošteva, da se njene ambicije ne smejo končati takrat, ko se gradnja zaključi. Objekt pa tudi ne sme postati breme po koncu življenjske dobe stavbe,« je opozoril Vajgl. 

Po njegovih besedah se v stavbah zato skriva velik potencial zmanjšanja okoljskega odtisa, vključno z ogljičnim in snovnim, tako v času njihove gradnje, kot za čas njihove uporabe.

Iz tega razloga MOPE spodbuja trajnostno gradnjo in prenovo stavb, prav tako pa tudi dobre prakse njihovega delovanja. Kot je še dejal državni sekretar, vodi ministrstvo aktivnosti za promocijo trajnostne gradnje v okviru LIFE IP projekta Care4Climate, ki poleg delovanja Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb podpira aktivnosti številnih projektnih partnerjev, med njimi spodbujanje učinkovitejše rabe zelenega javnega naročanja ter oblikovanje kazalnikov trajnostne gradnje kot nacionalno prilagoditev evropskega okvira Level(s). 

»Javno naročanje sicer v celoti v naši državi predstavlja 11 odstotkov BDP-ja. Tako bi lahko bilo zeleno javno naročanje precejšen signal gospodarstvu in družbi, kaj so vzvodi za doseganje trajnosti,« je še dejal Vajgl.

Trajnostni vidiki pri stavbah sicer naslavljajo interdisciplinarna področja in ne samo energije, ki je v veliki meri v ospredju pri obravnavi prenove stavb, pa je medtem izpostavil Gašper Stegnar, koordinator izvršnega odbora Stičišča in sodelavec CEU-IJS.

»Stičišče si je za leto 2023 zastavilo številne naloge. Konferenci sledi priprava ti. kažipota, ki bo začrtal prve odločnejše korake, ki vodijo do čim širšega uveljavljanja trajnostne prenove in gradnje v Sloveniji,« je še omenil Stegnar. 

Medtem pa je Janez Černe iz kranjske mestne občine poudaril, da se občine spopadajo s številnimi izzivi glede potrebne prenove stavb. »To je predvsem pomanjkanje finančnih sredstev in majhne možnosti zadolževanja. Problemi so pa tudi manjša ekonomičnost trajnostih investicij in pomanjkanje subvencij ter velikokrat preobsežna dokumentacija za prijavo na razpise. Samo prenovo pa tudi otežujejo dolgotrajni postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj ter pomanjkljivo znanje zaposlenih glede tematike trajnostne gradnje,« je še dejal Černe. 

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner pa je priznal, da so bile državne politike in načini javnega financiranja stanovanjske gradnje v preteklosti nestabilne in nepredvidljive. »Celotna stanovanjska politika se je vodila izredno stihijsko in je potekala v valovih. Nikoli se ni razvijala neka sistematika, ki bi akterjem na terenu, ki so mnogoteri in so med sabo izjemno povezani, omogočila stabilno načrtovanje,« je dejal Ploštajner.

Nekdanji evropski komisar Janez Potočnik je medtem izpostavil, da je zagotavljanje varnega in udobnega bivanja vezano na veliko in intenzivno rabo naravnih virov in je zato ena tistih potreb ljudi, ki se uvrščajo med ključne pri iskanju učinkovite rešitve. »Trajnostna prenova in gradnja stavb spada med omenjene rešitve in je pomemben del zagotavljanja varne prihodnosti. Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo,« je še poudaril Potočnik.