Evropska komisija v okviru novega evropskega svežnja za okrevanje predvideva okrepitev sklada za pravičen zeleni prehod s 7,5 milijarde na 40 milijard evrov. Delež Slovenije se po predlogu Komisije povečuje z 92 milijonov na 538 milijonov evrov.
Da bi najbolj ranljivim regijam pomagala pri obvladovanju socialno-ekonomskih učinkov prehoda, je Komisija januarja 2020 predlagala mehanizem za pravični prehod, ki bo obsegal 100 milijard evrov in bo sestavljen iz treh stebrov: sklada za pravični prehod, programa za pravični prehod v okviru InvestEU in instrumenta za posojila v javnem sektorju. Mehanizem je del naložbenega načrta za evropski zeleni dogovor v vrednosti enega bilijona evrov, ki je bil predlagan januarja.
A zaradi koronavirusne krize je »poleg potrebe po trajnostnem, zelenem okrevanju še toliko nujnejše tudi zagotavljanje podpore najbolj ranljivim regijam. Zato želi Evropska komisija okrepiti mehanizem za pravični prehod v okviru mehanizma za odzivanje na krize tudi v novem predlogu za naslednji dolgoročni proračun EU. Skupni proračun sklada za pravični prehod se bo povečal na 40 milijard evrov, okrepil pa se bo tudi program za pravični prehod v okviru InvestEU«.
Komisija poleg predlaganih 7,5 milijarde evrov predlaga znatna dodatna sredstva v višini 2,5 milijarde evrov v okviru naslednjega dolgoročnega proračuna EU in 30 milijard evrov iz instrumenta Next Generation EU. »To pomeni sredstva za sklad za pravični prehod v višini 40 milijard evrov,« so še sporočili iz Komisije.
Kot pojasnjujejo, se bodo finančna sredstva uporabljala za ublažitev socialno-ekonomskih učinkov zelenega prehoda v najhuje prizadetih regijah, npr. s podpiranjem prekvalificiranja delavcev, pomočjo malim in srednjim podjetjem pri ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti, splošno diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti in naložbami za prihodnost v najbolj prizadetih regijah.
Hkrati je Evropska komisija predstavila svoj predlog za instrument za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod. Instrument se bo izvajal v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) in bo spodbujal naložbe, ki podpirajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Do njegove uporabe bodo upravičene premogovniške regije in regije z ogljično intenzivnim gospodarstvom. Vključeval bo za 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz proračuna EU in do 10 milijard evrov v obliki posojil iz lastnih virov EIB. Pomagal bo mobilizirati naložbe v višini 25 do 30 milijard evrov v regijah in območjih, ki jih bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel, pri čemer bodo imele prednost tiste z omejenimi zmogljivostmi za soočanje s stroški prehoda, pojasnjujejo v Komisiji.
Področja za naložbe bodo vključevala energetsko in prometno infrastrukturo, omrežja za daljinsko ogrevanje, javni prevoz, ukrepe za energijsko učinkovitost in socialno infrastrukturo ter druge projekte, ki lahko neposredno koristijo skupnostim v prizadetih regijah in zmanjšajo socialno-ekonomske stroške prehoda na podnebno nevtralno Evropo do leta 2050, dodajajo v Komisiji.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki