Slovenija je za leto 2023 presegla 25-odstotni cilj OVE v bruto končni rabi energije, ki si ga je zadala pred 15 leti, je oznanil minister za okolje podnebje in energijo (MOPE).

Leto 2023 bo zapisano v zgodovino, ko je Slovenija presegla cilj 25 % obnovljive energije (OVE) v bruto končni rabi energije, je dejal Bojan Kumer. »Končni dosežek je 25,3 %,« je dodal.

K doseganju cilja je po Kumrovih besedah pripomoglo »več dejavnikov« in ob tem spomnil tudi na »dobro hidrologijo«, ki smo ji bili priča lani. »Hkrati smo zagnali res poseben investicijski val sončnih elektrarn, kjer pa smo še na začetku,« je dodal. Slovenija je v letu 2023 presegla 1 GW nameščenih sončnih elektrarn

Prav tako imamo po njegovih besedah več proizvodnje iz kogeneracij, lani se je povečal tudi delež biogoriv v prometu, na drugi strani pa se je zmanjšala poraba energije v industriji.

Cilj 25 % OVE v končni rabi energije si je Slovenija zastavila skladno z direktivo iz leta 2008, cilj pa bi moral biti dosežen leta 2020. »Slovenija je ta cilj v preteklih treh letih dosegla s kupovanjem statističnega deleža prenosa energije. V letu 2020 in 2021 od Češke, v letu 2022 od Hrvaške,« je spomnil Kumer.

Za leto 2022 je Slovenija morala dokupiti približno 1100 GWh OVE deleža od Hrvaške, za kar je odštela 10,8 milijona EUR.

Tudi v letošnjem letu bi moral biti 25-odstotni cilj dosežen, ocenjuje Kumer, leto 2025 pa da je še predaleč.

V zadnji različici posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) si je Slovenija zastavila za cilj, da bo do 2030 dosegla vsaj 33 % OVE v končni rabi energije, kar pa je bistveno pod 46 %, ki jih po izračunih za Slovenijo predlaga Komisija s ciljem doseganja skupnega evropskega 42,5-odstotnega OVE deleža.

»Glede na naše nacionalne danosti oziroma specifike, predvsem je to velika raba energije v prometu, bo več kot 33 % OVE v končni rabi težko doseči,« je ob javni razgrnitvi NEPN-a ocenila državna sekretarka na MOPE Tina Seršen.

V obstoječem NEPN-u je cilj 27 % OVE v končni rabi energije.

V Sloveniji imamo danes skoraj 51 tisoč samooskrbnih sončnih elektrarn, je še povedal Kumer.

»Simulacije kažejo, da bi lahko z enakim tempom do konca leta imeli preko 70 tisoč samooskrbnih sončnih elektrarn.« To pa po njegovih besedah pomeni, da imamo na koncu leta lahko približno 8 % gospodinjskih odjemalcev, ki so samooskrbni, a hkrati tudi, da je še veliko neizkoriščenega potenciala.

Po preverbi pri operaterjih omrežja je po Kumrovih besedah skoraj 60 % rezervirane moči po soglasjih še neizkoriščene, obenem pa je 70 % soglasij za priključitev sončne elektrarne na omrežje »še vedno odobrenih. Gremo tudi v nadgraditve in jačanja predvsem nizkonapetnostnega omrežja«.

Kumer je ob tem spomnil še na aktualna javna Borzenova poziva, ki naslavljata naložbe v samooskrbne sončne elektrarne in/ali baterijske hranilnike tako fizičnih kot pravnih oseb.