Človeštvo je 2. avgusta porabilo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Slovenija je sicer ta datum dosegla že 18. aprila, je bilo izpostavljeno na nedavnem dogodku ob svetovnem dnevu ekološkega dolga 2023, ki sta ga organizirala ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter mreža Global Footprint Network. V video nagovoru je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer dejal, da se Slovenija kot prva država EU pridružuje Ekvadorju, Japonski, Filipinom, Švici in Združenim arabskim emiratom, ki uporabljajo podatke o ekološkem odtisu za spremljanje trajnostnih ciljev in za pomoč pri odločanju. Slovenija je tako po mnenju ministra prva država EU, ki je ekološki odtis vključila v svojo nacionalno razvojno strategijo. Na konferenci je bila predstavljena tudi nova pobuda »Ena ura«, ki bo po oceni ministrstva motivirala slovenska podjetja, da svoje strategije prilagodijo realnosti ekološkega dolga. 

Hkrati je minister spomnil, da si bo Slovenija v okviru sprejetja podnebnega zakona zastavila okvirje za nadaljnje zmanjševanje toplogrednih plinov in krepitev odpornosti na podnebne spremembe. Kot pa je še omenil, struktura ekološkega odtisa v Sloveniji kaže, da je največ, približno 60 odstotkov, ogljičnega odtisa ustvarjenega v prometu in sektorju storitev ter v procesu ogrevanja prostorov. 

Nadalje je pojasnil, da je ohranjanje naravnega kapitala v času podnebnih sprememb in omejenega dostopa do virov temeljnega pomena za razvoj vsakega gospodarstva, njegova izguba ali neustrezna raba pa lahko povzročita, da se celotna vrednost gospodarstva zmanjša.

Zato lahko upoštevanje naravnega kapitala in zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije za 20 odstotkov do leta 2030 (cilj v Strategiji razvoja Slovenije do 2030 in Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030) prispevata k sooblikovanju samozaščitnih ukrepov in razvoju novih priložnosti za državo, kar je v času ekoloških omejitev še posebej pomembno, je dodal.

Razan Al Mubarak, visoka predstavnica ZN za podnebne spremembe in predsednica Mednarodne zveze za ohranjanje narave (The International Union for Conservation of Nature – IUCN), pa je v video nagovoru opozorila na uporabnost ekološkega odtisa: »S tem kazalnikom lahko vsaka država, regija, mesto ali podjetje oceni svoje trenutno stanje in ugotovi, kako lahko prispeva k preložitvi datuma svetovnega ekološkega dolga.« 

Kazalnik zagotavlja dragocen vpogled v strategije za prihodnost, ki obravnavajo varnost virov in omogočajo trajnostni zeleni prehod, je še dodala.

Organizacija Global Footprint Network sicer vsako leto izračuna dan okoljskega dolga na podlagi podatkov o nacionalnem odtisu in biokapaciteti. Medtem ko je 2. avgust svetovni dan ekološkega dolga, je ta v naše kraje zašel veliko prej. Najprej v Slovenijo 18. aprila, v Črno goro 13. maja, na Hrvaško in v BiH 29. maja, v Severno Makedonijo 7. junija in v Srbijo in na Kosovo 8. julija, v Albanijo pa bo prispel 3. novembra. »To pomeni, da živimo na kredit in prihodnje generacije prikrajšamo za naravo,« pa je v sporočilu za javnost glede zgornje tematike zapisala nevladna organizacija WWF Adria. 

»V manj kot osmih mesecih je človeštvo porabilo vire, ki nam jih je Zemlja omogočila za vse leto. V zadnjih petih letih se je trend nekoliko umiril, a je težko reči, koliko je to posledica upočasnitve gospodarstva in koliko posledica prizadevanj za razogljičenje. Je pa zmanjševanje dneva okoljskega dolga prepočasno. Da bi dosegli cilj medvladnega foruma ZN za podnebne spremembe IPCC o zmanjšanju svetovnih emisij ogljika za 43 odstotkov do leta 2030 (v primerjavi z letom 2019), bi bilo treba v naslednjih sedmih letih vsako leto pomakniti dan okoljskega dolga za 19 dni,« je dejala Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria.

Obenem tudi že obstajajo rešitve za zmanjšanje ekološke prekoračitve in spodbujanje biološke obnove, kar bi lahko bistveno premaknilo dan ekološkega dolga. Platforma Power of Possibility prikazuje tako številne tehnologije, vladne strategije, javne politike in najboljše prakse civilnih iniciativ in akademskih krogov. Na ta način bi globalno povečanje nizkoogljičnih virov električne energije s sedanjih 39 odstotkov na 75 odstotkov ta dan premaknilo za 26 dni, s 50-odstotnim zmanjšanjem zavržene hrane bi pridobili 13 dni, z načrtovano sadnjo dreves pa še dodatna 2,1 dneva, navaja v sporočilu za javnost WWF Adria.

»Ta dan je še en opomnik, kako preveč izkoriščamo naravne vire, kar vodi v vedno hitrejši ekološki in podnebni propad Zemlje. To ni le neodgovorno, ampak je izjemno nevarno in zahteva takojšnje ukrepanje. Svetovni voditelji se morajo zanesti tudi na svojo politično moč, da bodo trenutno okoljsko situacijo obravnavali kot nujno in utrli pot trajnostni prihodnosti. Pravkar sprejeti zakon o obnovi narave je prava pot, zdaj pa čakamo, da bo dokončan in da bo njegova uporaba postala obvezna. Vsi smo dolžni upoštevati, kako pomembno je varstvo narave, in podpreti tiste, ki jim je uveljavitev tega zakona brezalternativna prioriteta,« še opozarja omenjena nevladna organizacija.

Državni sekretar Uroš Vajgl pa je na samem dogodku predstavil pobudo »Ena ura«. Nova pobuda s pomočjo ekološkega odtisa spodbuja inovacije, krepi slovensko gospodarstvo in zagotavlja trajno blaginjo države. Njen cilj je povečati znanje slovenskega zasebnega sektorja o okoljskem spremljanju in poročanju ter ga hkrati opolnomočiti za spremljanje in ukrepanje, ki bo prispevalo k prehodu na trajnostno gospodarstvo.

»Slovenska podjetja, ki proizvajajo blago in ponujajo storitve ter obenem zmanjšujejo ekološki dolg, krepijo svojo konkurenčno prednost na trgu. Zaradi vlaganj v trajnostni razvoj in ohranjanje narave, krepitve pomena okolju prijaznih izdelkov in storitev, učinkovite rabe virov in uvajanja inovacij bodo verjetno v prihodnosti postala pomembna družbeno odgovorna podjetja, ki bodo prispevala k oblikovanju bolj trajnostnega in odgovornega gospodarstva. Zato je vzpostavitev pobude 'Ena ura' pomemben korak Slovenije k zmanjšanju ekološkega dolga ter uspešnemu izvajanju evropskega zelenega dogovora,« je o pobudi še povedal Vajgl.