Po podatkih konzorcija EurObserv’ER je delež obnovljive energije v skupni bruto končni porabi držav članic Evropske unije, ki je leta 2016 znašal 17 %, v letu 2017 narasel na 17,5 %. Medtem ko so Hrvaška, Bolgarija in Romunija že dosegle svoje ciljne deleže za 2020, pa je Slovenija v 2017 izpolnila svoj ciljni delež za 2020 (25 % obnovljivih energij) v 86,6 %.

Po podatkih EurObserv’ERja je bruto končna poraba obnovljive energije v Evropski uniji med letoma 2016 in 2017 zrasla za 7,5 Mtoe (s 195,3 na 203 Mtoe), kar pomeni 3,8% rast.

»Glavni razlog za tako rast je večji delež elektrike iz obnovljivih virov. Elektrika iz obnovljivih virov, ki upošteva normirano proizvodnjo vetrne in hidroenergije, je presegla rezultate iz 2016 za 4,1 Mtoe, natančneje 3,1 Mtoe na račun vetrne energije, 0,7 Mtoe fotovoltaike in 0,3 Mtoe skupno vse biomase (trda biomasa, bioplin, obnovljivi urbani odpadki in tekoča biomasa),« poroča EurObserv’ER.

Delež, ki ga je prispevala toplotna energija iz obnovljivih virov, je bil manjši. Po podatkih EurObserv’ERja se je ta v letu 2017 povečal za 2,2 Mtoe in tako skupaj prispeval 101,5 Mtoe. Trda biomasa je sama prispevala polovico k dodatnemu deležu toplote iz obnovljivih virov (1,1 Mtoe). Sledil ji je delež toplote iz toplotnih črpalk, ki je skupaj dosegel dodatnih 560 ktoe.

»To potrjuje, da je elektrifikacija ogrevanja naraščajoči trend v kar nekaj državah. Tudi uporaba biogoriva v transportu, ki izpolnjuje kriterij trajnosti, je prispevala pozitiven delež z 1,2 Mtoe k skupno 15,2 Mtoe,« navaja EurObserv’ER.

Skupna bruto končna poraba energije (obnovljive in ostalih) v Evropski uniji se je povečevala tudi v letu 2017, in sicer za 14,3 Mtoe (1,2 %) glede na 2016, tako da je v 2017 dosegla 1162,8 Mtoe.

»Porast bruto končne porabe obnovljive energije je tako delež obnovljive energije dvignila na 17,5 %, kar je pol odstotne točke (zaokroženo) več glede na lanskih 17 %. Četudi je to 0,5 % več glede na rezultate, dosežene v 2016, tak trend brez povečanja ne bo dovolj, če želi Evropska unija doseči 20% ciljni delež. Da bi ta cilj dosegli, je potrebno letno povečanje za 0,8 odstotne točke do leta 2020,« opozarja EurObserv’ER.