Slovenija je v manj kot 4 mesecih, natančneje 8. aprila, porabila vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, so sporočili iz nevladne organizacije Umanotera

»To pa pomeni, da bomo do konca leta skoraj devet mesecev živeli v t. i. ekološkem dolgu,« poudarjajo.

Začetek ekološkega dolga označuje datum, ko bi se izčrpale vse biokapacitete Zemlje, če bi vsi na svetu živeli tako, kot trenutno živimo Slovenci, so pojasnili.

Svetovni dan ekološkega dolga izračuna organizacija Global Footprint Network v sodelovanju s FoDaFo in Univerzo York. Za izračune uporabijo nacionalna poročila o ekološkem odtisu in biokapaciteti posameznih držav, končni izračun pa je merilo vpliva človekovih dejavnosti na okolje.

Letos je ekološki dolg za Slovenijo nastopil 17 dni prej kot lani, opozarja Inštitut za zdravje in okolje.

Visok ekološki odtis Slovenca

Po podatkih Global Footprint Network ekološki odtis povprečnega Slovenca več kot trikratno presega trenutne planetarne kapacitete. Povprečni ekološki odtis posameznega Slovenca znaša 4,78 gha (globalnega hektarja), medtem ko Zemlja razpolaga le z 2,49 gha/osebo produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja.

Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi za zadovoljevanje naših potreb po naravnih virih potrebovali 3,17 Zemlje.

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj ob tem poudarja, da »v času, ko Slovenija dosega svoj dan ekološkega dolga, je glavna debata, za koliko bomo zvišali vojaške izdatke in ne, kako bomo naslovili čedalje bolj zaostreno podnebno ter z njo povezane številne druge družbene krize«.

Naraščajoče neenakosti po svetu po njenem mnenju ne le povzročajo nestabilnosti in posredno konfliktov, ampak so tudi zelo problematične iz okoljskega vidika.