V tako imenovani analizi trilema WEC ocenjuje energetiko po treh ključnih dimenzijah: energetski varnosti, energetski enakopravnosti in okoljski trajnosti.
Lestvica najboljših deset držav glede na pretekla leta večinoma ostaja nespremenjena, saj evropske in druge države OECD zaradi dobro uveljavljene energetske politike in ustrezne energetske mešanice še naprej prevladujejo na najvišjih mestih. Vodilne države Švedska, Danska in Švica dosegajo še naprej odlične rezultate v vseh treh dimenzijah trileme: energetski varnosti, energetski enakopravnosti in okoljski trajnosti.

Glavna sprememba med vodilnimi državami je pri Sloveniji in Estoniji, ki sta se uvrstili med deset najboljših držav. Obe državi sta v letu 2022 dosegli 78,8 točke in si delita 9. mesto. Slovenija (ocena AAB) je glede na leto 2021 napredovala za največ med vsemi 133 državami, in sicer kar za 11 mest, Estonija (ocena CAA) pa se je povzpela za 8 mest. Primerjava z lansko uvrstitvijo sicer ni povsem ustrezna zaradi vsakokratnega dopolnjevanja metodologije razvrščanja držav.
Slovenijo je pri energetski varnosti dosegla 69,8 točke (na prvem mestu ostaja Kanada s 76,9 točke), pri energetski enakopravnosti 94,7 točke (na prvem mestu je Luksemburg s 100 točkami) in pri okoljski trajnosti 76 točk (na prvem je Švedska s 87,5 točke).

Slovenija se tako v letu 2022 uvršča na 9. mesto v svetu s skupno oceno 78,8 točke, kar je eno odstotno točko bolje kot v primerjavi z letom 2021. Glavni razlog za odličen napredek Slovenije v 2022 je napredovanje v vseh treh dimenzijah trileme. Zaradi izvajanja ukrepov za zaščito najbolj ranljivih uporabnikov, na katere so vplivale naraščajoče cene energije v več državah članicah EU, vključno s Slovenijo, je bilo napredovanje v dimenziji energetske enakopravnosti največje, in sicer kar za 11 odstotnih točk, pri čemer je potencial napredovanja v tem segmentu po oceni WEC še velik. Vidnejši napredek (9,9 odstotne točke) je bil narejen tudi pri okoljski trajnosti, kjer je v zadnjih 20-ih letih zaradi upadanja emisij iz energetskega sektorja, znižanja intenzivnosti CO2 in zmanjševanja onesnaženosti zraka, zaznati enakomerno rast rezultatov. Najmanjši napredek (ena odstotna točka) je bil dosežen pri energetski varnosti, kar lahko pojasnimo z vsesplošno geopolitično situacijo (vojna v Ukrajini), ki ogroža zanesljivost oskrbe v EU. 
Na prvih desetih mestih je 14 držav prvo mesto zaseda Švedska, drugo si delita Danska in Švica, na tretje mesto se je uvrstila Finska, na četrto Kanada in Združeno kraljestvo, na peto Avstrija, šesto mesto si delita Francija in Norveška, sedma je Nemčija, osma Nova Zelandija, deveta kot že omenjeno Slovenija in Estonija ter deseta ZDA. Rusija na lestvici zaseda 29. mesto, Kitajska pa 40. mesto.

Trenutno stanje vseh razsežnosti trileme poudarja določene poti razvoja, ki pa ni povsem usklajeno z nedavnimi energetskimi šoki in krizami. Podatki za leto 2022 torej ne odražajo obstoječe energetske situacije. Vendar dolgoročni trendi v podatkih ostajajo informativni, saj si države prizadevajo za varen, pravičen in trajnosten prehod. Letošnje poročilo preučuje, kako lahko trilema ponuja pogled v preteklost in obenem ponuja priložnosti za izboljšave glede merjenja vpliva energetskega prehoda.

WEC sicer poročila o Svetovni energetski trilemi objavlja od leta 2010. Svetovna energetska trilema je globalno priznana shema, ki se uporablja v več kot 120 državah za merjenje učinkovitosti energetskega sistema in spremljanje napredka glede na tri ključne dimenzije: energetsko varnost, dostopnost in okoljsko trajnost.
Energetska varnost odraža zmožnost države, da na zanesljiv način zadovoljuje trenutne in bodoče potrebe po energiji in da prenese pretrese v energetskem sistemu ter se po njih hitro pobere z minimalnimi motnjami v oskrbi.
Pri dimenziji enakopravnost in cenovna dostopnost energije se ocenjuje zmožnost države, da zagotovi univerzalen dostop do cenovno dostopne energije, ki je na voljo v izobilju in po poštenih cenah tako za domačo (gospodinjstva) kot za komercialno rabo (gospodarstvo).
Dimenzija okoljska trajnost pa predstavlja prehod energetskega sistema države v smeri zmanjševanja in preprečevanja morebitne okoljske škode in vplivov podnebnih sprememb.

Ta shema pomaga deležnikom na ravni držav, mest in skupnosti definirati napetosti in kompromise med posameznimi dimenzijami trileme, skupnostim zagotavlja informacije pri uvajanju sprememb v politike glede vseh treh dimenzij z namenom pospeševanja energetskega prehoda, prepoznava voditelje, ki ponujajo rešitve za energetski prehod, usmerjene k ljudem in zagotavlja dokazila o napredku v praksi, ki jih je mogoče uporabiti za prikaz vodstvenih ukrepov. Metodologija trileme se nenehno razvija, saj zajema najnovejše razpoložljive podatke čim širšega obsega.

Indeks svetovne energetske trileme predstavlja oceno trenutne in pretekle pripravljenosti držav glede treh dimenzij trileme, kar omogoča preučevanje dolgoročnih trendov in izpostavljanje držav, ki so v posamezni dimenziji dosegle največji napredek. V izračun je dodana še četrta dimenzija, nacionalni kontekst, ki zajema bistvene razlike v institucionalnih in makroekonomskih dejavnikih v posamezni državi. Čeprav je uravnoteženje vseh treh dimenzij svetovne energetske trileme težavno, hkrati predstavlja temelj za napredek in uspeh, saj posamezne države tekmujejo med seboj in delijo pridobljena znanja na prednostnih področjih. Ko se pojavijo novi izzivi, se indeks prilagodi tako, da vključuje nove zadeve in vprašanja.

Vir: Naš Stik