Slovenija je ena od štirih držav v EU, ki še ni sprejela svoje vodikove strategije, kar je slab signal investitorjem, so poudarili udeleženci na nedavnem dogodku časnika Finance o pogonih na elektriko in vodik. Marko Ileršič, svetovalec direktorja sektorja, odgovoren za vsebine strateškega razvoja in ekonomije, v družbi Plinovodi, je medtem poudaril, da Slovenija na področju vodikove infrastrukture ne bo zaostajala, pozitivno pa je, da bosta dva od predvidenih petih koridorjev za dobavo vodika v EU potekala mimo Slovenije. Marko Bahor, izvršni direktor sektorja za razvoj in investicije v skupini HSE, pa je dodal, da bo Slovenija v okviru projekta Severnojadranske čezmejne vodikove doline proizvedla 3.400 ton vodika letno.

Vsekakor bo pa pomoč države in EU pri vzpostavitvi večje uporabe vodika ključna. Kot je poudaril Ileršič, bo v EU potrebno povezati področja, kjer je večja proizvodnja vodika, s področji, kjer bo poraba vodika velika. Hkrati je dejal, da analize kažejo, da bi lahko 60 odstotkov že obstoječih plinovodov preuredili v vodikove, kar je cenejše in ne zahteva postopkov umeščanja v prostor.

 
V Evropi je predvidenih pet koridorjev, od koder naj bi prihajal vodik iz severne Afrike in vzhodnega dela Evrope, kjer je več vetra. »Dva koridorja sta predvidena razmeroma blizu Slovenije, eden iz Afrike prek Italije v Nemčijo, drugi pa z vzhoda na zahod celine prek Slovaške,« je še pojasnil Ileršič.

Na ravni EU pa se pripravlja tudi prenovitev plinske direktive, ki bo zahtevala, da bo ob mejah obvezno sprejeti do 5 odstotkov vodika v plinovodni sistem, kar bo zahtevalo ustrezno prilagoditev operaterjev in uporabnikov plinovodnega sistema. Hkrati je opozoril, da trenutna zakonodaja in pravilniki še ne dopuščajo sprejetje plina, ki vsebuje vodik, v omrežje.

 
Kot je še dejal Ileršič, bo vodik igral zelo pomembno vlogo pri spajanju sektorjev elektrike in plina, posebej na področju shranjevanja, kjer bo potrebno presežke sončne in vetrne energije sezonsko skladiščiti, plinsko skladiščenje pa je daleč najcenejše. Tako bi lahko za skladiščenje vodika uporabljali velika podzemna skladišča, kjer že sedaj shranjujemo metan.

 
Predstavnik HSE Marko Bahor pa je medtem omenil, da bo Slovenija v okviru mednarodnega partnerstva severnojadranske vodikove doline do leta 2027 vzpostavila zmogljivosti za proizvodnjo vodika, ki bodo zmožne proizvesti do 3.400 ton vodika letno.

 
Pojasnil je, da se je HSE skupaj z 32 partnerji iz treh držav (Slovenije, Hrvaške in Italije) prijavil na 25 milijonov evrov vreden razpis, v prvi fazi pa naj bi ustvarili za 230 milijonov evrov projektov. V projekt je vključenih 18 pilotnih projektov, na podlagi katerih bodo lahko kandidirali za druga nepovratna sredstva za infrastrukturo za proizvodnjo, hrambo ali distribucijo vodika.

 
V skladu z razpisno dokumentacijo bo potrebno v šestih letih oziroma do leta 2027 vzpostaviti delujoče zmogljivosti za letno proizvodnjo okoli 5.000 ton obnovljivega vodika. A kot kaže bodo to številko celo presegli. »V Sloveniji bomo tako proizvedli okoli 3.400 ton vodika. Glede na načrte bo HSE proizvedel okoli 3.000 ton, podjetje Salonit Anhovo 50 ton, podjetje Ecubes 5 ton, preostalo pa Steklarna Hrastnik,« je še dejal Bahor. Po 1.200 ton naj bi medtem proizvedli v Italiji in na Hrvaškem. 

 
Bahor je še omenil, da za proizvodnjo kilograma vodika trenutno potrebujejo neto 58 kWh električne energije, bruto 62 kWh in 15,5 litra vode. Za proizvodnjo vodika pa bodo tudi potrebovali nove obnovljive vire energije, predvsem sončne zmogljivosti. 

Tako se v prvi fazi projekta načrtuje izgradnja plavajočih fotovoltaičnih elektrarn na Šoštanjskem in Velenjskem jezeru, ki sta degradirani območji. Načrtujejo pa tudi gradnjo sončnih zmogljivosti na obalnem območju jezer.

 
Vodik pa bodo proizvajali tudi v družbi Salonit Anhovo. Kot je dejal Tomaž Vuk, predsednik družbe, so v družbi že vzpostavili nove sončne zmogljivosti. »V naših kamnolomih pa imamo potencial postavitve okoli 30 MW sončnih zmogljivosti, poleg tega pa je občina Kanal ob Soči tudi že identificirala nekaj področij na območju občine, kjer bi lahko investitorji postavili dodatne kapacitete,« je pojasnil Vuk.

 
Srečko Trunkelj, namestnik direktorja podjetja Energetika Ljubljana, pa je omenil možnost, da bi lahko Ljubljana v prihodnosti uporabila vodik v kogeneracijskih agregatih, ki jih Ljubljana gradi v Mostah in na lokaciji toplarne v Šiški. 

Hkrati je še dodal, da je Ljubljana že vzpostavila polnilnico vodika v Ljubljani. V sklopu tedna mobilnosti so združili moči mestna občina Ljubljana, javni podjetji Ljubljanski potniški promet in Energetika Ljubljana ter podjetji Toyota Slovenija in Messer ter Ljubljano za teden dni opremili z avtobusom na vodik.

A čeprav so bile izkušnje pozitivne, so cene vodikovih avtobusov še vedno previsoke, hkrati pa bi morala država pomagati bolj, da bi prišlo do večje uporabe vodika v vseh sektorjih, meni Trunkelj.

Dodajmo, da bo Slovenija vodikovo strategijo po zadnjih informacijah ministrstva za infrastrukturo (MzI) naslovila v okviru posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).