»V Sloveniji bi izgradnja večje enote za proizvodnjo vodika moči okoli 10 MW povzročila pospešitev uporabe vodika in s tem izpostavljene palete vseh sodobnih vodikovih tehnologij,« je na strateški konferenci Montela Energetike.NET En.odmev dejal Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor družbe Plinovodi. Martin Novšak, generalni direktor GEN energije, pa je medtem poudaril, da je za proizvodnjo vodika primerna tudi jedrska energija.

Eberlinc je prepričan, da lahko v Sloveniji uporabo vodika pospešimo samo z medsektorskim sodelovanjem. »Medtem ko se na Plinovodih lahko ukvarjamo z vodikom na infrastrukturni ravni, se ne moremo ukvarjati na primer s samo proizvodnjo vodika. Spodbujamo pa skupno sodelovanje. Manjše družbe v Sloveniji že sodelujejo z nami, vendar v celotnem obsegu poslovanja potrebujemo več,« je dejal Eberlinc.

Tako so na pristojno ministrstvo podali pobudo, ki so jo naslovili kar »strategija za vodik«, ki vključno z izdelanim opomnikom naslavlja problematiko uvajanja vodika, spajanja sektorjev ter naslavlja tudi druge zakonodajne in regulativne izzive, vključno s sistemskimi obratovalnimi navodili.
 
»V družbi Plinovodi pa trenutno tudi pripravljamo slovenski plinovodni sistem na delovanje z obnovljivimi plini, predvsem vodikom, ki bo kot prvi prispel v naš sistem in bo s tem prispeval k ozelenitvi oskrbe,« je poudaril Eberlinc ter dodal, da to vključuje tudi bolj intenzivno izvajanje pilotnih projektov mešanja in injiciranja katerega koli plina ali zelenega vodika v plinovodne sisteme zemeljskega plina. »Še vedno imamo premalo znanja na tem področju, zato so takšni projekti še kako dobrodošli,« je še omenil Eberlinc. 

»Za vzpostavitev vodikove ekonomije je potrebno zagotoviti tudi odjemalce in se ne samo osredotočiti na vodikovo proizvodnjo,« pa je nadaljeval Aleš Prešern, direktor družbe Siemens Energy.
 
Kot je pojasnil, globalna industrija vodika še vedno bazira na osnovi fosilnih virov, predvsem plina, ki se uporablja v različnih industrijah. Zato se je strinjal s trditvijo Eberlinca, da bo za vzpostavitev delujočega trga zelenega vodika potrebno razogljičiti vse sektorje in ne le energetike.
 
»V Evropi se vsi zavedamo, da bo vodik igral ključno vlogo, tako za sezonsko shranjevanje energije kot za medsektorsko povezovanje. Mislim pa, da Evropa sama nikoli ne bo sposobna zagotoviti zadostne količine zelenega vodika in ga bo prisiljena uvoziti od drugod oziroma predvsem od tam, kjer bo na razpolago največ sončne energije,« je menil Prešern. Obenem je še dodal, da je Slovenija bistveno premajhna, da bi lahko celotno proizvodno vodikovo verigo vzpostavila sama.
 
Generalni direktor GEN energije Martin Novšak pa je nadalje pojasnil, da v družbi menijo, da bi Slovenija lahko postala ogljično nevtralna s pomočjo jedrske energije in obnovljivih virov.
 
»V družbi vlagamo v nove obnovljive vire. V zadnjih desetletjih smo vlagali v hidroelektrarne na spodnji Savi, vlagamo pa tudi v fotovoltaiko, kot je na primer naš 6 MW solarni projekt na hidroelektrarni Brežice. S partnerji želimo tudi naprej graditi hidroelektrarne na srednji Savi ter razviti novi blok jedrske elektrarne v Krškem, ki bo ključnega pomena za učinkovit prehod v nizkoogljično družbo. Med drugim pa bomo lahko elektriko iz te nove enote uporabljali za proizvodnjo sintetičnega vodika,« je pojasnil Novšak.

Po njegovem mnenju bo sicer trenutna energetska kriza pospešila razvoj proizvodnje zelenega vodika. Podobno mnenje je nedavno delila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da so visoke cene plina zaradi velikega povpraševanja in nižjih zalog v evropskih skladiščih zvišale stroške proizvodnje ‘fosilnega’ vodika, medtem ko bi lahko stroški proizvodnje zelenega vodika z obnovljivo energijo do leta 2030 padli pod 2 EUR/kg.

Da bodo trenutne visoke cene energentov pospešile razvoj zelenih tehnologij in »zelenega« razmišljanja, meni tudi Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). »Kratkoročno gledano so visoke cene energentov povzročile več emisij. Dolgoročno gledano pa bodo pospešile razmišljanje o dolgoročni energetski stabilnosti, ki bo temeljila na obnovljivih virih,« je dejal Vračar.

Glede razvoja vodika v Sloveniji je pojasnil, da družba HSE že ima nekaj izkušenj s proizvodnjo vodika.
»V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) že uporabljamo elektrolizer, ki je sposoben proizvesti približno 35 kg vodika na dan. Hkrati smo izvedli študije za napajanje šestih avtobusov na vodik, ki bi vozili v Šaleški dolini, vendar je tehnologija novih vodikovih polnilnic še relativno draga, vodik, ki se bo uporabljal za prevoz avtobusov, pa ni zelen, ampak črn,« še dodaja Vračar. V družbi prav tako želijo nadaljevati s projektom SLOP2G.