Za uspešno reševanje problematike energetske revščine je nujno povezovanje politik in zagotavljanje skladnosti med njimi. To je eden od poudarkov priporočil za odločevalce, ki so nastala v okviru mednarodnega projekta EmpowerMed, katerega koordinator je okoljska organizacija Focus. Zbirka priporočil obsega tako priporočila glede strukturnih sprememb kot tudi priporočila na treh presečnih področjih projekta: ženske, zdravje in poletna energetska revščina. Slovenija mora bolje nasloviti poletno energetsko revščino in zagotoviti usposabljanje žensk za delovna mesta, povezana z zelenim prehodom, je povedala koordinatorka projekta Lidija Živčič. 

Cilj projekta EmpowerMed je prispevati k zmanjšanju energetske revščine ter izboljšanju zdravja ljudi, ki so prizadeti zaradi energetske revščine v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na ženskah.

Za uspešno spopadanje z energetsko revščino je obenem potrebno spoznanje, da vzroki zanjo segajo precej globlje od triade nizki dohodki – slaba energetska učinkovitost – visoki stroški, ki predstavlja običajni okvir naslavljanja energetske revščine. »Vzroki energetske revščine so bolj strukturni; segajo vsaj na področja socialnih politik, politike enakosti spolov, politike dela, energetske, podnebne, davčne, socialne, stanovanjske in zdravstvene politike. Sektorsko zasnovane politike zmanjševanja in blaženja energetske revščine vsekakor pomenijo korak v pravo smer, a so še vedno nezadostne, zato je treba politike bolj povezovati in zagotavljati skladnost med njimi,« izpostavlja Živčičeva iz Focusa.

Energetska revščina tudi ne predstavlja več izziva samo za gospodinjstva z nizkimi dohodki – energetska kriza, stanovanjska kriza, nezaposlenost in rastoči bivanjski stroški vodijo v razmere, v katerih bi se lahko z izzivom energetske revščine kmalu soočila tudi gospodinjstva s srednjimi dohodki. Pri opredelitvi energetske revščine je treba obenem upoštevati medsektorski pristop na podlagi spola.

Prednostno bi bilo treba zato obravnavati ljudi, ki jim grozi energetska revščina, najemnike neprofitnih stanovanj ter gospodinjstva z nižjimi in srednjimi dohodki, na nacionalni ravni pa bi bilo treba oblikovati ukrepe, ki bi jim pomagali. Te ukrepe je treba vključiti tudi v trenutno prenovo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN); v Sloveniji je obenem v pripravi akcijski načrt za naslavljanje energetske revščine. »Gre za dve pomembni priložnosti za vključevanje in uresničevanje priporočil,« poudarjajo avtorji priporočil.

Poleg novih finančnih instrumentov, oblikovanih v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), bi se morali instrumenti, kot so načrt za okrevanje NextGenerationEU, sklad za pravičen prehod (JTF) ter mehanizem za okrevanje in odpornost, že uporabljati tudi za financiranje ukrepov zmanjševanja energetske revščine, je še poudarjeno v besedilu dokumenta s priporočili.

Kot je še navedeno, bi lahko številne sedanje politike vplivale na blaginjo gospodinjstev ter na stopnjo energetske revščine. Na primer, davki na ogljik, ki se brez razlikovanja uporabljajo za energijo ali potrošniško blago, lahko resno vplivajo na dohodke gospodinjstev in povečajo energetsko revščino.

Energetski prehod je po navedbah avtorjev priporočil priložnost, da se odzovemo na izredne podnebne razmere in hkrati zagotovimo kakovostna delovna mesta v sektorjih, povezanih s prenovo stanovanj, javnim potniškim prometom, razvojem pametnih omrežij, rabo obnovljivih virov energije in energetskimi skupnostmi.

Prav tako je treba posebej ženske že zgodaj vključevati v področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi po navedbah avtorjev priporočil odpravili stereotipe o spolu in zagotovili spolno pravično preoblikovanje sektorjev, v katerih prevladujejo moški, kot je na primer energetika.

Kot je posebej izpostavljeno, bi bilo treba ženske zaščititi pred naraščajočimi stroški in razlikami v plačilu. V večini družb ženske zaradi spolnih vlog prevzemajo neplačano skrbstveno delo ali pa opravljajo premalo plačana dela (s krajšim delovnim časom), zaradi česar nastajajo razlike v plačilu in pokojninah med spoloma, je pojasnjeno.

Poleg krepitve gospodarske udeležbe žensk (npr. kot zaposlenih ali podjetnic v energetskem sektorju) bi bilo treba pri podeljevanju nepovratnih sredstev iz proračuna uporabljati tudi kazalnike za načela enakosti spolov. S tem bi zagotovili, da bi ženske z nizkimi dohodki prejele finančno podporo za ukrepe energetske učinkovitosti.

Med priporočili za odpravljanje posledic energetske revščine je med drugim prav tako izpostavljeno, da bi bilo treba prepoved odklopa energije energetsko revnim vključiti v zakonodajo na nacionalni ravni. V nekaterih državah te določbe že obstajajo, a niso vključene v zakonodajo, ali pa so za energetska podjetja prostovoljne.

Med nadaljnjimi priporočili je tudi podpiranje neprofitnih in občinskih stanovanj ter opolnomočenje ljudi, da ti ukrepajo in se osvobodijo energetske revščine, če je to le mogoče. Tako bi neposredna, participativna demokracija, odprt dialog in transparentna posvetovanja povečali zaupanje, preprečili zeleno zavajanje in spodbudili sodelovanje, menijo avtorji priporočil.

Zaradi podnebne krize in vse višjih temperatur poleti moramo pri razpravi o energetski revščini upoštevati širši kontekst in v razpravo vključiti poletno energetsko revščino – ter nezmožnost zagotavljanja primerno ohlajenega bivališča. Nekatera območja, ki jih poletna energetska revščina najbolj ogroža – obalna mestna območja v jugovzhodni Evropi in Sredozemlju – so obenem priljubljene turistične točke, kjer prihaja do napetosti med povpraševanjem domačinov in turistov po stanovanjih. Zaradi teh napetosti gospodinjstva z nizkimi dohodki težko najdejo ustrezna stanovanja, poudarjajo avtorji dokumenta. 

Za odpravljanje poletne energetske revščine je tako treba spremeniti sedanje stanovanjske politike in strategije za razvoj turizma na določenih območjih in tako zagotoviti, da širitev turizma in energetska obnova stavb ne bosta povečali strukturne nepravičnosti, ki lahko vodi do cenovno nedostopnih stanovanj, gentrifikacije in segregacije. 

Ker ljudje, ki jih je prizadela energetska revščina, tudi običajno nimajo dovolj sredstev za naložbe v sisteme obnovljivih virov energije, je treba obenem razviti alternativne sheme financiranja, da bodo imeli ranljivi deli prebivalstva dostop do tovrstnih sistemov, je še navedeno med priporočili.

Za Slovenijo bi »veljala kar vsa priporočila«, bi pa morala Slovenija dati prednost naslednjim trem, je povedala Živčičeva in med njimi na prvo mesto izpostavila prednostno vključevanje žensk v usposabljanje in delovna mesta, povezana s prenovo stavb in obnovljivimi viri energije. V načrtih za prilagajanje podnebnim spremembam bi morala Slovenija posebno pozornost nameniti tudi poletni energetski revščini in v boju proti energetski revščini zagotoviti poglobljeno znanje in spretnosti zdravstvenih delavcev, ki so v stiku z ljudmi, ki trpijo za energetsko revščino.

Energetska revščina namreč negativno vpliva tudi na zdravje ljudi. Po podatkih, zbranih v okviru projekta EmpowerMed, prebivalci, ki jih je prizadela energetska revščina, pogosteje navajajo, da jih pestijo zdravstvene težave, ali da trpijo za dolgotrajno boleznijo, kot ljudje, ki jih energetska revščina ni prizadela (54 % proti 37 %), je pojasnjeno v dokumentu s priporočili.

Najpogostejša kronična zdravstvena težava je visok krvni tlak, sledijo migrene, depresija in občutek tesnobe. Razpoložljivi podatki kažejo, da obstaja močna povezava med energetsko revščino in samooceno zdravja: ljudje, ki trpijo za energetsko revščino, ocenjujejo svoje zdravje slabše kot ljudje, ki jih energetska revščina ni prizadela.

Zdravstvene delavce je treba zato usposobiti za razumevanje povezave med življenjskimi razmerami in zdravjem ljudi, ki živijo v energetsko revnih gospodinjstvih, še pojasnjujejo avtorji dokumenta.