Finančno ministrstvo ocenjuje, da bo Slovenija prve prilive sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost prejela do konca meseca septembra. Pred kratkim je namreč Evropska komisija podpisala finančno pogodbo za izvajanje omenjenega sklada. Sloveniji, kot državi članici EU, pa je na voljo še več podpornih mehanizmov za izvajanje prehoda v nizkoogljično družbo, je v okviru Borzenove konference ‘Trajnostna energija lokalno 021’, ki je potekala sredi septembra v živo in preko spleta, spomnila Tina Vončina s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Vsi ukrepi, ki smo jih uvedli v preteklih desetletjih, so privedli do tega, da smo na evropski ravni rasli po stopnji 62 odstotkov BDP-ja, medtem ko smo uspeli zmanjšati emisije CO₂ za 24 odstotkov - ključno vlogo je pri tem odigrala shema za trgovanje z emisijami (EU ETS). Kljub temu napredku, to ne bo dovolj za zaustavitev segrevanja podnebja, zato si je aktualna sestava Evropske komisije zadala zelo ambiciozen cilj v okviru zelenega dogovora, je pojasnila Vončina.

Kot izpostavlja, gre pri zelenem dogovoru za gospodarsko strategijo, na kakšen način želimo v EU doseči rast ob cilju, da postane EU do leta 2050 ogljično nevtralna celina. 

Kako bomo ta cilj dosegli, pa naslavlja poleti pripravljen predlog svežnja ‘Pripravljeni na 55’, je spomnila. 

»S svežnjem ‘Pripravljeni na 55’ dajemo jasen signal vsem sektorjem, v katero smer bo šla prihodnost,« izpostavlja. Izziv za Slovenijo sta zagotovo področje stavb in prometa, tudi industrija ima priložnost za nadaljnjo modernizacijo, je še dejala.

Ker se v Komisiji zavedajo, da bo prehod v nizkoogljično družbo finančno velik zalogaj, je po njenih navedbah predvidenih več podpornih mehanizmov. 

»In teh mehanizmov ni malo,« ocenjuje. Med njimi je sklad za pravičen prehod, v okviru katerega je za Slovenijo na voljo 235 milijonov evrov, mehanizem InvestEU, ki ‘deli’ denar preko Evropske investicijske banke (EIB) in je morda bolj zanimiv za zasebne vlagatelje, tako Vončina, v okviru kohezijske politike 2021-2027 je za Slovenijo predvidenih 3,1 milijarde evrov, v okviru skupne kmetijske politike pa 1,8 milijarde evrov, je navedla.

Iz novega socialnega sklada za podnebje, ki ga Komisija ustanavlja s svežnjem ‘Pripravljeni na 55’ in se bo polnil s prihodki iz novega ETS sistema za stavbe in promet, je za Slovenijo predvidenih 398 milijonov evrov, pri čemer so sredstva prednostno namenjena naslavljanju energetske revščine, je pojasnila. 

Državam članicam EU pa so na voljo tudi sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost. Slovenija lahko prve prilive sredstev iz omenjenega sklada pričakuje že do konca meseca septembra. Evropska komisija je namreč pred kratkim podpisala finančno pogodbo za izvajanje sklada. Podpis pogodbe pomeni podlago za začetek izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov razpoložljivih nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil.