Slovenija je glede na strukturo poselitve zahtevna predvsem z vidika rabe energije za mobilnost in oskrbo gospodinjstev. Poselitev je razpršena, stopnja urbanizacije pa nizka, saj zgolj polovica prebivalstva prebiva v mestnih naseljih, je na decembrskem dogodku »Razsvetlimo energetsko prihodnost Slovenije« poudarila Sergeja Praper Gulič z Urbanističnega inštituta RS.

Suburbanizacija in krepitev avtocestnih povezav nista prispevali k izboljšanju energetske učinkovitosti. Čeprav konkretnih podatkov za Slovenijo ni, tuje študije navajajo za kar 20 % višjo porabo energije na podeželju, je nanizala Sergeja Praper Gulič in opozorila na nujnost upoštevanja različnih dejavnikov pri odločanju o bivališču, saj prihranek ob nakupu cenejših bivalnih enot v suburbanem prostoru zaradi večje potrebe po mobilnosti običajno izničijo še višji stroški, tako z ekonomskega kot okoljskega vidika. Odločitve na področju prostorskega načrtovanja se sprejemajo tudi na ravni lokalnih skupnosti, vloga države oziroma posameznih sektorjev pa je po mnenju Guličeve predvsem oblikovanje politik in ukrepov, ki morajo biti implementirani in preneseni do vsakega državljana.

Glavne težave pri vsakdanji oskrbi z energijo iz različnih virov je odstrl Iztok Tiselj, raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Bolj zaskrbljujoča kot omejenost zalog fosilnih goriv in urana je po njegovem mnenju ugotovitev, da bo virov energije zmanjkalo prepočasi, v predvidoma sto letih. Medtem ko iščemo alternativne vire energije, sežiganje fosilnih goriv namreč povečuje koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju. Vsak od virov ima svoje prednosti, slabosti in izzive, tudi z vidika vplivov na okolje in rabe prostora, je sklenil Tiselj.