Nova evropska podnebna zakonodaja, ki povečuje obveznost zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 na vsaj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, sveženj Pripravljeni na 55 (Fit for 55) in okoliščine vojne v Ukrajini nakazujejo, da bo morala Slovenija svoje sedanje podnebne cilje in ukrepe močno okrepiti, so dejali v društvu Focus ob zaključku triletnega evropskega projekta LIFE Unify (Bringing the EU Together on Climate Action).

Tako je potrebno cilje izstopa iz premoga uskladiti s pariškim sporazumom ter postaviti ambicioznejše cilje in ukrepe na področju obnovljivih virov energije, s posebnim poudarkom na sončni energiji in izboljšati podnebno upravljanje do mnogo ambicioznejših ciljev in ukrepov s področja prometa.

V okviru projekta Unify so v Focusu skupaj s partnerji delali na pospešitvi pravičnega in pravočasnega prehoda držav članic EU v nizkoogljična in odporna gospodarstva.

Kot so dejali, so projektne aktivnosti skupaj z napori celotne civilne družbe in drugih akterjev privedle do nekaj pomembnih izboljšav – npr. izbira najambicioznejšega scenarija v okviru celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) in izbira najhitrejše letnice za izstop iz premoga (2033).

Njihove aktivnosti so prav tako prispevale k sprejetju novega zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki vključuje podnebno nevtralnost do leta 2050 in vzpostavlja nacionalno-znanstveno svetovalno telo za podnebno politiko.

»Okrepljeno izvajanje ukrepov bo bistveno za ekonomsko vzdržen zeleni prehod in dosego ciljev do leta 2030. Najpomembnejšo priložnost za krepitev pa predstavlja revizija NEPN. Z delom bomo zato nadaljevali v okviru novega projekta TogetherFor1.5, kjer se bomo v največji meri osredotočili prav na revizijo NEPN in njegovo izvajanje. S tem namenom bomo razširili in nadgradili obstoječe orodje za spremljanje izvajanja in podali konkretna priporočila za revizijo dokumenta,« še dodajajo v omenjenem društvu.

Medtem v društvu opozarjajo, da se Slovenija sicer uvršča med države, ki so v svoje dolgoročne podnebne strategije jasno vključile cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Pri tem pa opozarjajo na problematičen pristop k podnebni nevtralnosti Slovenije, ki za leto 2030 postavlja izredno nizke cilje, povzete po neambicioznem NEPN-u.

Večina nujnih ukrepov je po njihovih navedbah tako preloženih na obdobje po letu 2030, kar ogroža doseganje dolgoročnega cilja in bo zelo verjetno povečalo stroške podnebnih ukrepov. Da bi Slovenija prispevala svoj pravičen del k cilju 1,5 °C iz pariškega sporazuma, se mora nemudoma pričeti pripravljati na znatno povečanje svojih nacionalnih ciljev in prilagoditev sektorskih ciljev za dosego podnebne nevtralnosti že pred sredino stoletja, dodajajo.

Ker pa se politike prehoda v podnebno nevtralno družbo v praksi najbolj vidno realizirajo na lokalni ravni, bodo občine in lokalne skupnosti ključni akter pri spopadanju s podnebno krizo, ocenjujejo. Kljub pomembni vlogi lokalnih akterjev pa prihaja do zamud pri načrtovanju in izvajanju ukrepov, dodajajo. Projektne ugotovitve kažejo, da za uspešnejše načrtovanje in izvajanje ukrepov občine potrebujejo več institucionalne in tehnične podpore za oblikovanje in izvajanje ambicioznih lokalnih akcijskih načrtov za trajnostno energijo in podnebne spremembe.

Med drugim pa bo raba EU sredstev tudi imela bistveno vlogo pri tem, kako (ne)uspešni bosta tako Slovenija kot EU pri uresničevanju zavez na področjih podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti, ter ali bo do tega prišlo na pravičen in vključujoč način.

»A da bi sredstva EU resnično podpirala naše zaveze in ukrepe, ki jih moramo izvesti v naslednjih desetletjih, bo treba močno okrepiti finance namenjene trajnostni mobilnosti in obnovljivim virom energije,« še dodajajo v Focusu. 

Objavljena analiza revizijsko-svetovalne družbe Deloitte, ki temelji na raziskavi Deloittovega ekonomskega inštituta pa ugotavlja, da bi lahko podnebne spremembe, če se ne spopademo z njimi, svetovno gospodarstvo v naslednjih 50 letih osiromašile za 178 bilijonov ameriških dolarjev, kar bi samo v letu 2070 predstavljalo 7,6 odstotka svetovnega BDP. Po drugi strani pa Deloittov ekonomski inštitut, ki je analiziral 15 geografskih območij v azijsko-pacifiški regiji, Evropi in Ameriki, ugotavlja tudi, da bi svetovno gospodarstvo v 50 letih lahko ustvarilo 43 bilijonov ameriških dolarjev dobička, če svetovni vodje združijo moči v sistemskem prehodu na neto ničelne emisije, s čimer bi se svetovni BDP v letu 2070 povečal za 3,8 odstotka.