»Uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov od nas zahteva, da članice v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN) opredelijo politike in ukrepe za boj proti energetski revščini. Na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) energetski revščini posvečamo veliko pozornost. Pred nami je veliko izzivov, saj moramo najprej določiti definicijo energetske revščine ter pripraviti akcijski načrt za boj proti energetski revščini. Hkrati je potrebno poudariti, da države problematiko energetske revščine različno naslavljajo,« je dejal državni sekretar na MzI Bojan Kumer na nedavni konferenci 'Energetska revščina: rešitve na praktični in strukturni ravni', ki jo je organiziralo društvo Focus. Hkrati pa je Kumer poudaril, da je položaj Slovenije po podatkih evropskega observatorija za spremljanje energetske revščine (EPOV) relativno dober.

Erik Potočar z MzI je omenil, da pričakuje, da bo Slovenija definicijo o energetski revščini sprejela v manj kot letu dni. Medtem pa je Teja Rutar iz statističnega urada (SURS) poudarila, da SURS nima podatka, koliko je energetsko revnih gospodinjstev, ker v Sloveniji ni enotne metodologije za merjenje energetske revščine.

»V letu 2017 so gospodinjstva porabila 23 odstotkov oziroma 46.908 TJ vse končne porabljene energije v Sloveniji. Največ energije se porabi za ogrevanje prostorov. Hkrati velja poudariti, da v letu 2017 samo 0,7 odstotka naseljenih stanovanj ni imelo dostopa do električne energije in 2,3 odstotka do ogrevanja. Za gospodinjstva z najnižjimi dohodki predstavljajo izdatki za energijo velik delež njihovih razpoložljivih sredstev,« je pojasnila Rutarjeva. 

Po njenih besedah na energetsko revščino najbolj vplivajo dohodki ter cena in raba energentov. »Za merjenje energetske revščine se uporabljajo različni pristopi. Lahko uporabimo odhodkovni pristop, subjektivne kazalnike, neposredne meritve ali kombinirane kazalnike. Na SURS-u lahko tako izračunamo, kolikšen delež razpoložljivih sredstev gospodinjstva porabijo za osnovne energente. Ne moremo pa videti, ali ima gospodinjstvo primerno ogrevanje. Energetska revščina na evropski statistični ravni do zdaj še ni bila podrobno obravnavana. Hkrati pa se metodologije za raziskovanje energetske revščine med državami razlikujejo,« je še povedala Rutarjeva. 

Andreja Cirman iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnila, da je po nekaterih ocenah skoraj 50 milijonov prebivalcev v EU prizadetih zaradi energetske revščine, kar je rezultat predvsem nizkih dohodkov, naraščajočih cen energentov ter slabih stanovanjskih razmer. »Energetska revščina je pogosto in močno povezana z dohodkovno revščino, ki izvira iz nezadostnih dohodkov za kritje nujnih življenjskih stroškov, a se ti dve obliki revščine med seboj ne prekrivata v celoti. Na primer v severnem in zahodnem delu Evrope je energetska revščina relativno nizka ter hkrati nizko korelira z dohodkovno revščino, v Srednji in Vzhodni Evropi pa je indeks energetske revščine precej višji in tudi večji v korelaciji z dohodkovno revščino,« je poudarila Cirmanova.

»Nedavna raziskava je pokazala, da bi okoli 60 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji zmoglo energetsko učinkovito prenovo pokriti z razpoložljivim dohodkom, ob predpostavki enakih dohodkov v prihodnje in brez posojil, okoli 20 odstotkov gospodinjstev pa kljub subvenciji Eko sklada ne bi zmoglo odplačati potrebne investicije tudi ob razdelitvi bremen na 20 let. Največ takih gospodinjstev je v redko naseljenih območjih,« je še dejala Cirmanova. 

»V Sloveniji neposrednih ukrepov za preprečevanje energetske revščine zaenkrat nimamo. Imamo splošne socialne varstvene ukrepe proti dohodkovni revščini in socialni izključenosti ter ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in kohezijska sredstva. V Sloveniji bi težko trdili, da gre za znaten pojav energetske revščine, ga je pa nujno nasloviti, ker prihodnji ukrepi energetske in podnebne politike ne smejo dodatno prizadeti najšibkejših, ki se najtežje prilagajajo. Cilj mora biti najmanj, da se energetska revščina s prihodnjimi ukrepi v NEPN ne sme povečati. Potrebna je vsaj operativna definicija energetske revščine, ki je pogoj za merjenje in proučitev, idealno pa bi bilo, če bi bila energetska revščina zakonsko definirana,« je dejala Cirmanova in dodala, da se v Evropi uporabljata dva načina ukrepov. Prvi ukrep naslavlja energetsko revščino preko socialne politike, drugi pa se usmerja na energetsko revščino direktno.

»Edina trajna rešitev energetsko revnih gospodinjstev je povečati energetsko učinkovitost v Sloveniji. Najprej pa moramo pravilno opredeliti in segmentirati energetsko revna gospodinjstva, da bodo ukrepi lahko uspešni. Energija ne bo cenejša,« je sklenila Cirmanova.

Direktorica Eko sklada Mojca Vendramin je medtem predstavila ukrepe Eko sklada za zmanjšanje energetske revščine. Izvajajo se v okviru projekta ZERO, ki prinaša brezplačen energetski nasvet prejemnikom denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. V pripravi pa je nov ukrep, financiran iz kohezijskih sredstev, ki bo 500 gospodinjstvom zagotovil energetsko obnovo stavb. Vendraminova poudarja, da bi bilo najbolje ukrepe za zmanjšanje energetske revščine vključiti v socialno politiko.

»V ukrepe reševanja energetske revščine je treba vključiti tudi centre za socialno delo. Treba je namreč zagotoviti, da je prehod v nizkoogljično družbo pravičen in da stroški blaženja podnebnih sprememb ne ležijo na ramenih revnejšega prebivalstva,« je omenila Vendraminova.

»Prihodki rastejo veliko počasneje kot cene energentov. Eko sklad se financira iz prispevka za energetsko učinkovitost, kar pomeni, da ga plačujejo tudi dohodkovno najšibkejša gospodinjstva. Kar je lahko precej sporno, saj lahko tako revnejša gospodinjstva posredno financirajo energetske obnove bogatejšim gospodinjstvom, ki so upravičeni do subvencij Eko sklada,« je še menila Vendraminova.