Za prihodnjo rabo zemeljskega plina bo zagotovo še naprej ključna industrija, ki danes v Sloveniji porabi kar dve tretjini plina. Eno največjih negotovosti pa je videti pri proizvodnji električne energije, saj bi lahko v prihodnje v primeru »nekoliko drugačnega energetskega koncepta« tudi do 30 % električne energije proizvedli iz plina, je na nedavnem strokovnem srečanju sistemskega operaterja prenosnega sistema za zemeljski plin z naslovom 'Slovenski plinski trg v regiji’ dejal vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (CEU IJS), mag. Stane Merše.

V Sloveniji je večina rabe zemeljskega plina vezana na industrijo, »zato je BDP eden glavnih dejavnikov, ki povečuje rabo plina«. Ker pa je velik del rabe plina vezan tudi na ogrevanje, imajo vpliv tudi temperature.

»Gospodarska kriza je porabo plina precej oklestila, najnižja točka je bila leta 2014, za naprej pa vidimo spodbudne trende, predvsem zaradi gospodarske rasti,« je pojasnil Merše. Kot že omenjeno, industrija v Sloveniji porabi skoraj dve tretjini plina, sledijo gospodinjstva s 16 %, daljinsko ogrevanje s 13 %, storitve s 7 % in ostalo z 1 %.

Glavnina porabe plina, skoraj 16 %, je vezana na občino Ljubljana, potem pa izrazito odstopajo občine z intenzivno industrijo, kot so Jesenice, Maribor, Celje … (2-5 % porabe). Če pogledamo industrijo, je ta izrazito zastopana s tremi največjimi porabniki: proizvodnja kovin (26 %), proizvodnja papirja (19 %) in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (18 %).

Merše sicer velik izziv vidi pri rabi plina za soproizvodnjo toplote in električne energije, kjer Slovenija še ni naredila veliko. Kot pravi Merše, je tukaj velik potencial za industrijo, da si zagotovi lasten in stabilen vir toplote in elektrike, to pa bi pomembno vplivalo tudi na porabo plina v prihodnje.

Na področju sektorja daljinskega ogrevanja je sicer že 84 % toplote proizvedene v SPTE, a skoraj 60 % te proizvodnje temelji na soproizvodnji iz premoga. To se bo sicer spremenilo, ko bo na plin prešla soproizvodnja v Ljubljani. So pa ti sistemi najbolj primerni za učinkovito proizvodnjo električne energije, pravi Merše.

V Sloveniji je tudi 360 enot za razpršeno proizvodnjo električne energije iz zemeljskega plina v 75 občinah, ki proizvedejo okoli 400 GWh elektrike in 500 GWh toplote. »Prav te srednje enote bi lahko v prihodnje odigrale bistveno večjo vlogo pri zagotavljanje sistemskih storitev in drugih storitev za omrežje,« je dejal Merše.

Medtem je v Sloveniji samo okoli 3 % električne energije proizvedeno iz velikih enot za proizvodnjo električne energije iz zemeljskega plina. Slovenija tako na tem področju ni primerljiva z drugimi državami v Evropi, kjer te enote dosegajo 20-30 % delež.

»V primeru nekoliko drugačnega energetskega koncepta (recimo prenehanje uporabe jedrske energije) bi lahko tudi do 30 % električne energije proizvedli iz plina, kar pa bi predstavljajo skoraj podvojitev današnje porabe plina,« je omenil Merše in pristavil, da bi to lahko pomenilo skok porabe plina za proizvodnjo električne energije na do okoli milijarde kubičnih metrov plina.

Pomemben pa je tudi sektor prometa, kjer se danes zemeljski plin že uspešno uveljavlja v sektorju potniškega prometa (imamo okoli 100 avtobusov na plin). Do leta 2030 naj bi okoli tretjino potniškega prometa poganjal zemeljski plin.

Prav tako po cestah vozi že okoli 200 vozil na plin, »kar je sicer zanemarljivo, a precej bo odvisno od dogajanja na področju električne mobilnosti. Če bo tam počasnejši razvoj, bi lahko zemeljski plin odigral večjo vlogo«.

Se bo pa dolgoročno zagotovo zmanjšala poraba plina za ogrevanje v stavbah, saj bo namreč treba zagotoviti brezemisijsko ogrevanje, poudarja Merše.

»Plin bo tudi v prihodnje igral strateško pomembno vlogo. Smo v tranzicijskem obdobju, kjer se skušamo usmerjati k novim pristopom in večji učinkovitosti, pomemben dejavnik pa bo podnebno-energetska politika. Velik dejavnik bo tudi, kaj bo z jedrsko energijo,« je zaključil Merše.