Slovenija si je v NEPN-u zadala cilj postaviti 3,5 GW sončnih zmogljivosti do 2030. »To so ambiciozne številke, ampak menim, da bi Slovenija lahko dosegla še višje rezultate,« je dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Na ministrstvu za okolje podnebje in energijo (MOPE) letos pričakujejo podobno rast novih sončnih elektrarn (SE), kot smo ji bili priča lani, je na 10. slovenski fotovoltaični konferenci v Ljubljani dejal minister. Spomnil je, da je Slovenija lani na omrežje priklopila okoli 400 MW sončnih elektrarn, »še več zmogljivosti pa še čaka na priključitev na omrežje«. 

Slovenija je lani presegla mejo 1 GW nameščenih sončnih elektrarn. »Nove zmogljivosti pa ne bodo samo vplivale na doseganje EU ciljev, ampak je sončna energija postala tudi najbolj zastopan, zaželen, vir energije pri prebivalcih in v podjetjih,« je še dejal Kumer.

Omenimo, da je Slovenija za leto 2023 presegla 25-odstotni cilj OVE v bruto končni rabi energije, ki si ga je zadala pred 15 leti. Zadnja različica posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) medtem kot ciljno vrednost za leto 2030 določa vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije.

V analiziranih scenarijih je v NEPN-u za področje sončne energije prav tako navedeno, da se do leta 2030 proizvodnja elektrike iz sonca poveča na med 2 in 3,8 TWh (med 1,8 GW in 3,5 GW) ter do leta 2040 na med 3,2 in 9 TWh (med 2,8 in 8 GW, nekoliko manj, na 7 TWh v jedrskem scenariju). Do leta 2030 bi to zahtevalo vgradnjo okrog 350 MW zmogljivosti sončnih elektrarn letno.