Ukrepi ministrstva za infrastrukturo (MzI) so na področju prometa usmerjeni predvsem v razogljičenje in Slovenija je na pot alternativnih goriv stopila zelo odločno, je nedavno v Kopru na konferenci o napajanju ladij z električno energijo v vzhodnem Sredozemlju dejal minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, ki je skupaj z evropsko komisarko Violeto Bulc tudi krstil novo plovilo Uprave RS za pomorstvo, namenjeno iskanju in reševanju na morju. Poudaril je, da je ambicija Slovenije, da do leta 2030 postane ena prometno najbolj zelenih držav. - Spodbujali bomo tudi e-mobilnost v regijah.

Tako vlada kot infrastrukturno ministrstvo vidi po besedah Gašperšiča v izzivih na področju dekarbonizacije prometa ter pri uvajanju novih tehnologij in rešitev na področju električne mobilnosti izjemno priložnost, da Slovenija izpolni svoje okoljske obveze v prometu in da postane resna partnerica najbolj razvitim gospodarstvom.

Slovenija je namreč v Strategiji razvoja prometa do leta 2030 opredelila vizijo na področju trajnostne mobilnosti s poudarkom na razvoju železniške infrastrukture, javnega potniškega prometa in trajnostne mobilnosti. »Za razvoj železniške infrastrukture je skupaj s sredstvi instrumenta za povezovanje Evrope namenjenih več kot 350 milijonov evrov. Za področje trajnostne mobilnosti pa je poleg 46 milijonov evrov v skladu iz operativnega programa evropske kohezijske politike zagotovljenih še 28 milijonov evrov iz dogovora za razvoj regij,« je povedal minister.

Dodal je, da so v dogovor za razvoj regij dodali tudi področje spodbujanja električne mobilnosti in predlagali vzpostavitev pilotnih linij električnih avtobusov. »V projektih strategije pametne specializacije sta nastala tudi izjemno ambiciozna projekta EDISON (Eco Driving Innovative Slutions and Networking) in WINCI (Wireless Inductive Charging Infrastructure), ki sta usmerjena v raziskovanje in iskanje idej, hkrati pa imata za cilj, da do leta 2022 v Sloveniji med prvimi vzpostavimo avtobusno linijo javnega potniškega prometa, ki bo imela dinamično polnjenje med vožnjo in bo polnilna infrastruktura del vozišča,« je navedel minister.

Izpostavil je, da ima ključno vlogo pri doseganju cilja, da Slovenija v naslednjem desetletju postane ena najbolj prometno zelenih držav, široka pokritost z električnimi polnilnicami na evropskem omrežju TEN-T. Slovenija je po besedah ministra ena prvih držav, ki na avtocestnem omrežju zagotavlja nemoteno potovanje z vozili na električni pogon. »Po zadnjih podatkih je v naši državi 227 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko s 470 priključki, enim polnilnim mestom za vodik, 115 za utekočinjen naftni plin in štiri za stisnjen zemeljski plin,« je povedal minister in dodal, da je z nedavnim odprtjem stacionarne črpalke za utekočinjen zemeljski plin (UZP) v Sežani Slovenija dobila še prvo tovrstno postajo.