Emisije toplogrednih plinov (TGP) so se leta 2017 v Sloveniji zmanjšale za skoraj 3 odstotke, s čimer država izpolnjuje zaveze glede zmanjšanja emisij TGP za leto 2020, dane v okviru energetsko-podnebnega svežnja EU in mednarodnih obveznosti, ugotavlja poročilo Podnebno ogledalo Slovenije 2019, ki ga je nedavno v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor (MOP) predstavil Institut Jožef Stefan (IJS). Okoljski minister Simon Zajc je ob tem napovedal, da potrebno "presoditi, kaj bomo subvencionirali, kako obdavčiti, v kaj bomo vlagali. V kratkem si bomo v dolgoročni podnebni strategiji in nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu zastavili nove cilje za prihodnje. Zastavljeni cilji bodo nov izziv, ki ga bomo lahko rešili samo skupaj,« je dejal minister in dodal, da bo potrebno več vlagati v inovacije in raziskave.

Povezovanje različnih sektorjev bo po besedah Staneta Meršeta, vodje Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefaneden od ključnih dejavnikov, saj prihajajoče izzive ne bo mogoče obvladati drugače kot s skupnim pristopom. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, pa je pojasnil, da bo »Emisije se zmanjšujejo in smo na dobri poti, pri tem pa se moramo zavedati, da bodo naslednji koraki veliko bolj zahtevni, če želimo doseči še bolj ambiciozne cilje. Naslednjih korakov brez večjih infrastrukturnih rešitev ne bo, posebej v prometu. Izzive lahko uspešno rešujemo samo s sistematičnimi pristopi. Še vedno se znatna sredstva namenjajo ukrepom za zmanjševanje emisij TGP brez spremljanja doseženih učinkov. Eno ključnih priporočil letošnjega podnebnega ogledala je, da je potrebno v prihodnje za vsak ukrep opredeliti tudi količinske cilje zmanjšanja emisij TGP,« je dejal Merše in dodal, da rezultati letošnjega podnebnega ogledala kažejo tudi na to, da so se finančna sredstva za spodbujanje ukrepov v zadnjem obdobju povečala za 60 odstotkov.

»Najbolj konkretno so opredeljeni cilji zmanjšanja emisij za sredstva za spodbujanje prenove stavb, kjer je bil dosežen tudi največji napredek. Izboljšala se je tudi učinkovitost spodbud – leta 2018 je bilo potrebno v primerjavi z letom 2014 za primerljivo zmanjšanje emisije CO₂ nameniti več kot tretjino manj spodbud,« je še pojasnil. 

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Bojana Kumera je Slovenija na področju energetske učinkovitosti še vedno v okviru zastavljenih ciljev. »Glede cilja do leta 2020 doseči najmanj 25-odstotni delež obnovljivih virov (OVE) v končni bruto rabi energije smo še vedno optimistični. Imamo leto in pol, da nadoknadimo, kar smo zamudili v zadnjih osmih letih. Po podatkih statističnega urada je delež OVE leta 2017 znašal 21,5 odstotka, kar pomeni, da bomo morali v letih 2019 in 2020 nadoknaditi še 3,5 odstotka. Ministrstvo je zato pospešilo več dodatnih aktivnosti, da bi lahko zastavljeni cilj tudi dosegli.

Še imamo čas,« je dejal Kumer in dodal, da pa moramo sedaj tudi določiti nove temeljne cilje za naprej. »Smo v obdobju večjih sprememb na področju energetike. Sprejemamo več strategij, ki bodo služile kot osnova pri prehodu v ničogljično družbo. Bo pa zelo pomembno vsako odločitev sprejeti na učinkovit način. Določiti moramo pravilen tempo izvajanja zastavljenih ciljev. Eden od glavnih izzivov bo predvsem določiti pravo energetsko mešanico, torej določiti razmerje med uporabo OVE in ostalih energentov. Pred Slovenijo je zelo zahtevno obdobje,« je sklenil Kumer.