»V Sloveniji bi morali spodbujati gradnjo novih skupnostnih sočnih elektrarn, saj te predstavljajo manjšo obremenitev za omrežje in se lahko za razliko od sončnih elektrarn, ki so namenjene samooskrbi, zgradijo v naseljih in na drugih primernih lokacijah, kjer je omrežje močnejše in dodatni posegi niso potrebni,« je dejal Robert Golob iz družbe GEN-I na nedavni 6. spletni nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti.

Na konferenci, ki je tokrat naslavljala tematiko sončnih elektrarn v skupnostih, je Golob izpostavil, da so skupnostne elektrarne najhitrejša pot za čimprejšnji izkoristek sončnega potenciala v Sloveniji. Žal pa dolgoročni postopki izdajanja dovoljenj in neambicioznost Slovenije na področju obnovljivih virov energije (OVE) zavirajo izkoriščanje tega potenciala, je opozoril.

Da Slovenija ne zna izkoristiti svojega sončnega potenciala, je bilo med samo konferenco večkrat poudarjeno, pri čemer je bilo omenjeno, da je Slovenija v EU na 26. mestu po inštalirani sončni energiji na prebivalca. Po drugi strani pa je študija »Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050« ocenila sončni tehnični potencial v Sloveniji na dobrih 27 TWh letno, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji.
  
»Medtem ko je postavitev sončnih elektrarn za individualno oskrbo vsekakor zaželena, je postavitev skupnostnih elektrarn tista, z implementacijo katere moramo začeti takoj, če želimo doseči podnebne cilje. Hkrati pa s postavitvijo skupnostnih elektrarn naslavljamo tudi vrednoto solidarnosti,« je poudaril Golob.
  
Ocenil je, da imamo v Sloveniji ustrezno zakonsko podlago za sončne elektrarne in skupnosti, zato kakšni posebni ukrepi na lokalni ravni niso potrebni. »Sedaj pa potrebujemo ustrezne izvedbene akte, ki bodo ustanovitev energetske skupnosti poenostavili, predvsem z vidika fleksibilnosti pri vstopu in izstopu iz skupnosti ter jasnosti obračuna in hitrosti pridobivanja novih streh,« je še omenil Golob.
  
Na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) so zdaj ravno pred to veliko nalogo - to je, da pripravijo izvedbene akte, ki bodo omogočili čim hitrejšo izvedbo skupnostnih sončnih projektov, je dejal Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na MzI, ki je v svojem predavanju predstavil novi pravni okvir za vzpostavljanje skupnostnih sončnih elektrarn pri nas.

Na to, da se stvari na področju OVE vseeno premikajo, je sicer nedavno opozoril minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je dejal, da je Slovenija sprejela vse pravne podlage in ima na voljo dovolj finančnih sredstev, da lahko nadoknadi zaostanek pri postavljanju novih OVE, ki bodo zagotovili našo energetsko neodvisnost - skupaj s pomočjo jedrske energije.

Župan Ajdovščine Tadej Beočanin je nadalje predstavil rezultate samooskrbne skupnosti OVE v Budanjah pri Ajdovščini, kjer je družba GEN-I postavila 55,68 kW sončno elektrarno na strehi šole.

»Projekt v Budanjah je ustvaril veliko pozitivnih učinkov. Po eni strani imamo zaradi elektrarne več prihodkov v občinski proračun, po drugi strani pa so računi za električno energijo naših prebivalcev manjši,« je dejal Beočanin.

Župan občine Hrastnik Marko Funkl pa je omenil, da v njegovi občini nastaja nova skupnostna elektrarna, kar vključuje tudi ustanovitev energetske zadruge, ki bo upravljala s 300 kW elektrarno, ki bo postavljena na osnovni šoli v Hrastniku. V sam projekt pa bodo v skupnostno samooskrbo vključeni tudi lokalni prebivalci.
  
V okolici Hrastnika se sicer trenutno gradi največja slovenska sončna elektrarna z zmogljivostjo 3,036 MW, katere zmogljivost naj bi do konca leta 2023 povečali na 16 MW. »Prejšnji teden pa je upravna enota Hrastnik izdala podjetju Rudis gradbeno dovoljenje za gradnjo nove 1,6 MW sončne elektrarne,« je še omenil Funkl.
  
Direktorica Zadruge sončnih elektrarn Slovenije Urška Hercog je medtem predstavila model množičnega financiranja (crowdfunding) večjih sončnih elektrarn in pri tem poudarila, da so na ta način naložbe v sončne elektrarne varne in donosne in da je zanimanje investitorjev preseglo pričakovanja.