Skupnosti so lahko del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo in pomemben člen pri krepitvi odpornosti na različne krize. Hkrati so lahko skupnostno vodene podnebne pobude, katerih namen je neposredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zgled vladam, da postanejo bolj drzne s svojimi podnebnimi politikami in posameznikom odpirajo priložnosti, da sodelujejo pri kolektivnih pobudah.

To so izsledki nove študije z naslovom 'Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti', ki je nastala na pobudo okoljskih organizacij Focusa in Umanotere v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. V okviru študije je bilo analiziranih 19 dobrih praks skupnostnih projektov, med njimi dve iz Slovenije – Zadruga sončnih elektrarn Slovenije in Lesna zadruga Loški Potok.

Rezultati študije tudi kažejo, da razogljičenje na svetovni ravni verjetno ni mogoče brez obsežnega gibanja podnebnih pobud, ki jih vodijo skupnosti.

Kot so dejali avtorji študije, tako teorija kot praksa kažeta, da je pomembno, da k skupnostnim podnebnim pobudam pristopimo z vidika širših vprašanj in potreb trajnostnega razvoja skupnosti in da je treba tudi koristi za skupnosti obravnavati celostno.

Proučeni primeri v okviru študije so potrdili, da pobude, ki jih vodijo skupnosti, pomembno vplivajo na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v obsegu, ki je zanje primeren. Ti učinki so najbolj očitni na področjih, kot sta energetika in načrtovanje novih naselij.

 Hkrati večina pobud, ki jih vodijo skupnosti, doseže zgornjo mejo tega, kar je zanje izvedljivo, zato je za povečanje blažilnih učinkov potrebnih več pobud, ki jih vodijo skupnosti. Poleg tega igrajo skupnostne pobude pomembno vlogo pri krepitvi zmožnosti prilagajanja v skupnostih za spoprijem z vplivi podnebnih sprememb in drugimi izzivi, s katerimi se spoprijemajo, ter ustvarjajo številne lokalne gospodarske koristi, vključno s prihranki pri stroških, zaposlitvenimi možnostmi, ponovnim vlaganjem v skupnost in udeležbo pri finančnih donosih.

 Na podlagi preučenih primerov študija ugotavlja, da sta energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov območji z najbolj neposrednim in oprijemljivim zmanjšanjem emisij

toplogrednih plinov. Glavna tehnologija, ki se uporablja, je fotovoltaična sončna energija skupaj z nekaj vetrne energije in biomase v sistemih za hkratno proizvodnjo toplote in elektrike.

 Rezultati primerov so tudi pokazali, da večina skupnosti investira prihodke, ki jih pridobivajo od proizvodnje energije iz obnovljivih virov, tudi v druge projekte, kot so obnove stavb, za podpore za pridelavo hrane in vrtove biotske raznovrstnosti ter mobilnost s souporabo.

Za slovensko okolje so bila opredeljena štiri ključna področja, znotraj katerih so pomembne priložnosti za pospešitev podnebnih pobud pod vodstvom skupnosti: energija, hrana, mobilnost in biogospodarstvo.

 Za podporo razvoju podnebnih skupnosti avtorji študije predlagajo vzpostavitev namenske službe za pobude skupnosti in podjetniškega inkubatorja za socialna podjetja. Hkrati je potrebno razviti močnejše sisteme za množično vlaganje in financiranje podjetij, ki jih vodijo skupnosti, ter oblikovati in vzpostaviti prostor za civilne idejne pobude.

Študija je svoje ugotovitve podkrepila z ugotovitvami podjetja Material Economics, ki je opravilo analizo mest po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Tako študija podjetja Material Economics poudarja, da se skupnostim, ki se lotevajo korenitih ukrepov za razogljičenje do leta 2030/40, obetajo veliki gospodarski donosi. 

»V Sloveniji bi lahko do leta 2030 ustvarili skoraj 300-odstotni donos na 10 milijard evrov naložb v razogljičenje, kar temelji le na oceni na področju energije in koristi za zdravje. V naslednjem desetletju bi lahko ustvarili tudi več kot 10.000 delovnih mest letno, zlasti na področjih, kot je obnova stavb,« navaja študija.

Hkrati sta slovenska primera 'Zadruga sončnih elektrarn Slovenije' in 'Lesna zadruga Loški Potok' dokazala, da lokalne energetske zadruge in množično vlaganje v energetska podjetja v Sloveniji delujejo.

Oba primera poudarjata tako odlične tehnične zmogljivosti kot tudi trenutno ugodno finančno podporo za skupnostne projekte sončnih elektrarn in toplarn na biomaso v Sloveniji.

»Boljšega časa za začetek takih projektov verjetno ne bo več glede na aktualno državno politiko 'neto meritev' za gospodinjstva ter državne in evropske programe subvencioniranja in financiranja. Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) je tudi poudarila, da trenutne vladne ambicije glede obnovljivih virov energije v Sloveniji še vedno zaostajajo za gospodarsko rastjo, zlasti pri sistemih za ogrevanje na sončno energijo in biomaso,« so še poudarili avtorji študije.

Študija zaključi, da so projekti na področju energije iz obnovljivih virov odlična priložnost za začetek skupnostnih aktivnosti. Zato bi morale slovenske skupnosti kar najbolje izkoristiti trenutno priložnost in začeti razvijati projekte na področju energije iz obnovljivih virov.