Royal Dutch Shell, ena največjih naftnih družb na svetu, je predstavila »radikalen« nov scenarij dogodkov, ki bi do leta 2070 zaustavili spreminjanje podnebja. V scenariju, ki so ga naslovili Sky (Nebo), predvidevajo, da je poraba premoga že dosegla vrh, da bo poraba nafte vrh doživela v 20. letih tega stoletja ter da bo poraba plina začela po obdobju konstantne vrednosti po letu 2040 naglo upadati. »Do sredine stoletja bo energija iz fosilnih virov naposled le izgubila večinski delež v globalnem energetskem sistemu,« so zapisali v Shellu in dodali, da bo poraba električne energije do leta 2070 beležila skoraj petkratno povečanje glede na raven iz leta 2017.

Pri Shellu so si z novim scenarijem želeli zamisliti svet, ki ravna v skladu s cilji pariškega podnebnega sporazuma ter mu uspe segrevanje planeta zajeziti »precej pod« dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijsko raven. Scenarij tako predstavlja »mogočo pot razogljičenja svetovnega gospodarstva z družbenim ciljem doseganja nične stopnje neto izpustov, ki nastanejo pri rabi energije, do leta 2070«.

»V scenariju ugotavljamo, da s preprostim nadaljevanjem sedanjih prizadevanj, naj gre za standarde učinkovitosti rabe energije, zmerne davke na ogljik ali programe podpore za energijo iz obnovljivih virov, ne bo mogoče doseči dovolj velikih sprememb. Ustrezna preobrazba energetskega in naravnega sistema zahteva ukrepe na področju podnebne politike in sočasno masovno uvajanje novih tehnologij, ki bodo prekinile dosedanjo prakso, v okviru vladnih politik, ki bodo odločno spodbujale investicije in inovacije,« so zapisali v Shellu.

Po omenjenem scenariju bi svetovno prebivalstvo med letoma 2017 in 2070 naraslo s 7,5 milijarde na 10 milijard, po tem obdobju pa bi se ustalilo. Večino stoletja bi se povečevalo tudi povpraševanje po energiji, po letu 2080 pa ostalo skoraj konstantno. Raba energije na prebivalca bi medtem ostala relativno majhna, in sicer po zaslugi »doslej nepredstavljivega povečanja učinkovitosti pri energetskih storitvah: do konca stoletja naj bi se učinkovitost povečala za približno trikratnik«.

»Povpraševanje po primarni energiji na prebivalca bi se tako približalo 100 GJ na leto, kar je veliko manj od tega, kar danes beležimo v industrializiranih gospodarstvih, a še vedno dovolj visoka raven za široko paleto energetskih storitev, potrebnih za kakovostnejše življenje,« je zapisano v scenariju.

Po scenariju Sky bi se svetovna poraba nafte povečevala še do leta 2025, nato pa začela upadati. »Poraba tekočih ogljikovodikov bi se med letoma 2020 in 2050 v sektorju osebnih vozil skoraj prepolovila in se do leta 2070 zmanjšala za 90 odstotkov. In čeprav bi se v cestnem tovornem prometu zaradi potrebe po gorivu z veliko energijsko gostoto še do 50. let zanašali na dizelsko gorivo, bi preobrazbo doživel tudi ta sektor, pri čemer bi razvoj šel v smeri biodizla, vodika in elektrifikacije,« navaja družba.

Delež premoga v svetovni porabi primarne energije naj bi od leta 2020, ko se bo gibal okoli 25 odstotkov, do leta 2070 upadel na približno 6 odstotkov.

Svetovno povpraševanje po zemeljskem plinu bi se po scenariju Sky od leta 2017, ko je doseglo 3.700 milijard kubičnih metrov na leto (bcma), do leta 2028 povzpelo na konstantno raven pri 4.600 bcma.

Za zemeljski plin tako v obliki cevnega plina kot utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) se predvideva »v začetni fazi pomembna vloga pri nadomeščanju premoga v proizvodnji elektrike ter pri zagotavljanju rezervnih zmogljivosti za nestanovitno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v času povečevanja deleža vetrne in sončne energije v elektroenergetiki. A ker bo sončna fotonapetostna energija doživela hiter razmah in bodo cene baterij upadle, obenem pa bodo udarili visoki stroški ogljikovih izpustov, bo tudi zemeljski plin podlegel tranziciji. Vrh porabe bo doživel kot zadnji med fosilnimi gorivi, a po letu 2040 bo povpraševanje hitro upadalo. Do leta 2055 se bo poraba plina za proizvodnjo elektrike na svetovni ravni vrnila na raven iz leta 2015«.

»Do sredine stoletja se bo struktura virov energije precej spremenila in nekje okoli leta 2055 se bo sončna energija uveljavila kot prevladujoči vir primarne energije,« napovedujejo v Shellu.

Poleg tega predvidevajo konstantno rast jedrske energije: med letoma 2020 in 2070 naj bi se obseg zmogljivosti povečal s 450 GW na 1.400 GW.

S pospešenim uvajanjem elektrike v promet, domače ogrevanje in pripravo hrane ter industrijske procese bi se njena vloga v energetskem sistemu okrepila. Tako bi elektrika po scenariju Sky do 70. let predstavljala že več kot 50 odstotkov porabe energije pri končnih odjemalcih. Za primerjavo: v sedanjem desetletju tega stoletja je njen delež manj kot 20-odstoten.

»Do 70. let bo elektroenergetika doživela dvojno radikalno preobrazbo. Prvi vidik te preobrazbe je obseg, saj naj bi se poraba elektrike približala petkratnemu povečanju glede na raven iz leta 2017. Poleg tega se pričakuje sprememba v strukturi virov: fosilna goriva v tem sektorju praktično ne bodo več v uporabi, s sončno energijo pa bomo leta 2070 zadostili več kot polovici svetovnih potreb po električni energiji, pri čemer bo njena raba še naraščala. Novost v sektorju bo proizvodnja elektrike s pomočjo sežiganja biomase, ki bo po zaslugi tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika nudila pomemben ponor ogljika,« je zapisano v scenariju.

Če bo še leta 2020 v obratovanju manj kot 50 naprav za zajemanje in shranjevanje ogljika, scenarij predvideva gradnjo približno 10.000 velikih tovrstnih enot.

Danes se svetovna poraba električne energije giblje okoli 22.000 TWh na leto. Po scenariju Sky bi se v drugi polovici stoletja povzpela na približno 100.000 TWh na leto, kar pomeni povečanje proizvodnje za približno 1.400 TWh na leto od tega trenutka dalje. Za primerjavo: ko bo zgrajena jedrska elektrarna Hinkley Point v Veliki Britaniji, bo njen prispevek v višini približno 29 TWh, zato rast, kot jo predvideva scenarij, po navedbah Shella pomeni približno 50 novih orjaških elektrarn po svetu vsako leto oziroma en tak nov obrat vsak teden.

Scenarij predvideva tudi, da bo že leta 2030 več kot polovica po svetu prodanih avtomobilov električnih, do leta 2050 pa bodo električni vsi osebni avtomobili. »Eden od razlogov je ta, da bodo v nekaterih cvetočih večjih mestih zaposleni želeli izkoristiti svobodo in udobje, ki ju nudijo samovozeča električna vozila. Drugi razlog za hiter razmah električnih vozil pa je povezan z vznemirljivimi novimi možnostmi, ki se ponujajo na tem področju.«

Po scenariju Sky bi se osebna električna vozila do leta 2025 po stroških izenačila z avtomobili z motorjem na notranje izgorevanje. Do leta 2035 bi bili vsi novi avtomobili, prodani v Evropski uniji, ZDA in na Kitajskem, električni, druge države in regije pa bi bile omenjenim tesno za petami.

Hitro bi se odvijala tudi elektrifikacija stavb, zato bi lokalna raba zemeljskega plina po letu 2030 pospešeno upadala. »Do leta 2070 se v Severni Ameriki in pretežnem delu Evrope zemeljski plin ne bi več uporabljal za ogrevanje in kuhanje v gospodinjstvih,« so dodali v Shellu.

»Če želimo v pičlih 50 letih doseči nično stopnjo neto izpustov (po omenjenem scenariju bi večina evropskih držav do tega prišla do leta 2060, op. p.), ni nobenega manevrskega prostora za prekinitve, tehnološke zastoje, odloženo uvajanje, politično neodločnost ali nacionalna nazadovanja. Nasprotno, tak cilj zahteva takojšnjo pospešitev vseh vidikov energetske transformacije, predvsem pa čvrste politične okvire, ki naslavljajo vprašanje izpustov. Uspeh je mogoče doseči zgolj z vsesplošnim procesom, ki ga družbe sprejmejo za svojega, vlade vodijo, organizacije, kot so UNFCCC, EU, ASEAN in druge, pa previdno usklajujejo,« so še poudarili.