V sektorjih, vključenih v mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), bi utegnilo v obdobju desetih let od leta 2026 priti do odprave brezplačnih emisijskih kuponov v okviru sistema trgovanja EU ETS. Tako predvideva zakonodajni predlog, ki ga je Evropska komisija predstavila sredi julija.
Dodeljevanje brezplačnih emisijskih kuponov bi se po predlogu Komisije vsako leto zmanjšalo za 10 odstotnih točk, prvič leta 2026.
Unija želi mehanizem CBAM vpeljati z letom 2023. V prvih treh letih bi bil to poenostavljen sistem, usmerjen v zbiranje podatkov o izpustih, vsebovanih v uvoženih proizvodih iz izbranih sektorjev v okviru sistema ETS, in cenah ogljika, ki se zanje plačujejo zunaj Unije.
Najprej bi v mehanizem vključili sektorje aluminija, cementa, električne energije, gnojil, železa in jekla. V vseh teh namreč obstaja tveganje t. i. premestitve emisij oz. uhajanja ogljika, do katerega pride, ko se proizvodnja preseli iz Unije v regije z manj strogimi omejitvami na področju ogljika.
Tveganje uhajanja ogljika se trenutno v takih sektorjih obvladuje z dodeljevanjem brezplačnih emisijskih kuponov, za katere je bila ukinitev sicer predvidena do leta 2030. Kuponi, ki se ne dodelijo brezplačno, se prodajo na dražbi.
Namen mehanizma CBAM je zagotoviti, da proizvajalci zunaj Unije v sektorjih, kjer obstaja tveganje uhajanja ogljika, za ogljik plačajo podobno ceno kot proizvajalci v Uniji.
Kot je za medije povedal visoki predstavnik Unije, bo Komisija pred letom 2026 pregledala sistem CBAM in pripravila poročilo, nato pa se odločila, ali vanj vključiti še druge sektorje.
Od leta 2026 dalje bi morala po tem predlogu pooblaščena podjetja od pristojnega nacionalnega organa kupiti dovolj certifikatov CBAM, vezanih na cene v ETS, da bi z njimi pokrila dejansko raven ogljika, vsebovanega v njihovem uvozu iz sektorjev, vključenih v CBAM.
Njihovo število bi se zmanjšalo na raven števila brezplačnih kuponov, ki jih prejemajo evropski proizvajalci v teh sektorjih.
Komisija bi ceno certifikatov CBAM določila glede na povprečje končnih cen na vseh dražbah kuponov v sistemu ETS v obdobju posameznega tedna. Ta povprečna cena bi bila objavljena na spletni strani Komisije prvi delovni dan vsakega koledarskega tedna in bi veljala za certifikate CBAM naslednjih pet delovnih dni.
S temi certifikati ne bi bilo mogoče trgovati v sistemu ETS, zato bi imeli minimalni vpliv na cene v sistemu ETS, je pojasnil predstavnik Unije.
Pooblaščena podjetja bi morala vsako leto do 31. maja predložiti potrebno število certifikatov pristojnemu nacionalnemu organu. Če jih do tega roka ne bi predložila dovolj, bi jih čakala globa, ustrezno število certifikatov pa bi kljub temu morala dokupiti.
Mehanizem CBAM ne bi veljal za proizvajalce iz držav, ki so vključene v sistem ETS ali z njim povezane. Med temi so Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica.
Podjetja bi sicer lahko predložila manj certifikatov, če bi lahko dokazala, da je bila ogljična postavka poravnana v regiji proizvodnje.
Predlog mehanizma CBAM je del svežnja predlogov Komisije z naslovom Pripravljeni na 55, katerega namen je uskladitev evropske energetsko-podnebne politike z novim ciljem o zmanjšanju izpustov v Uniji za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Prejšnji cilj je predvideval 40-odstotno zmanjšanje.
Pred sprejetjem zakonodajnih predlogov morata o njih razpravljati in jih potrditi tako Evropski parlament kot Evropski svet, v katerem so predstavniki nacionalnih vlad držav članic. Postopek običajno traja 18 do 24 mesecev, predlogi Komisije pa se lahko v tem obdobju občutno spremenijo.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki