Arhiv novic

Sedanja raven podpore fosilnim gorivom ne omogoča izpolnitve podnebnih ciljev

Podpora fosilnim gorivom je v državah skupine G20 »še vedno na ravni, ki ne omogoča izpolnitve ciljev pariškega sporazuma«, je pokazala raziskava organizacij Bloomberg NEF in Bloomberg Philanthropies.

Iz poročila izhaja, da so države te skupine med letoma 2015 in 2019 skupaj zmanjšale financiranje fosilnih goriv za 10 odstotkov, pri tem pa je osem članic z 10- ali večodstotnim krčenjem subvencij za fosilna goriva »opravilo opazen napredek«. To so Argentina, Italija, Južna Afrika, Južna Koreja, Nemčija, Savdska Arabija, Turčija in Velika Britanija.

Toda »če želi skupina G20 napredovati v skladu z zahtevami ciljev pariškega sporazuma /.../, se ne more zanašati na ravnanje zgolj peščice držav«, so zapisali avtorji poročila. Cilj dogovora, sklenjenega leta 2015, je omejiti globalno segrevanje na precej manj kot 2 °C, po možnosti na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. »Vse države skupine G20 morajo nemudoma ukrepati in ukiniti podporo za projekte na področju fosilnih goriv ter pospešiti opuščanje premoga,« pozivajo avtorji poročila.

Kot je pokazala raziskava, je osem članic kluba 20 največjih svetovnih gospodarstev – med njimi Avstralija, Kanada in ZDA – v obdobju 2015–2019 pravzaprav še povečalo podporo fosilnim gorivom, s tem pa spodbujalo njihovo rabo in proizvodnjo, izkrivljalo cene in tvegalo vezanost na ogljično intenzivne tehnologije, kar pomeni, da obrati, ki se jih danes financira, še desetletja oddajajo visoke ravni izpustov.

»Če želijo države skupine G20 še pred COP26 [novembrskim podnebnim vrhom ZN] uspešno prevzeti vodilno vlogo pri opuščanju premoga in drugih fosilnih goriv, morajo poleg tega uveljaviti mehanizme zaračunavanja izpustov, s katerimi bodo onesnaževalcem naložile odgovornost za dejanski družbeni strošek njihovega početja,« je zapisano v poročilu.

Doslej je plačevanje za izpuste toplogrednih plinov na nacionalni ravni uvedlo 12 držav kluba G20, bodisi prek ogljičnega davka bodisi prek tržnih mehanizmov. Ob tem sta po navedbah BNEF Francija in Nemčija dosegli največji napredek v smislu deleža izpustov, ki jih tak davek ali tržna shema zadeva. »Delno je razlog v njunem sodelovanju v evropskem sistemu trgovanja s pravicami do emisije (ETS), delno pa v njunih lastnih nacionalnih politikah, ki so zvišale delež izpustov, za katere je treba plačevati.«

Obenem pa avtorji poročila navajajo, da so uvedeni načini plačevanja za izpuste v osmih državah od omenjenih dvanajstih zaradi »ohlapnih politik« imeli »mešane učinke«, saj je bila cena ogljika postavljena prenizko ali pa so bile koncesije za onesnaževalce preveč velikodušne. »V ZDA denimo programi na zvezni ravni skupaj veljajo za manj kot desetino vseh nacionalnih izpustov, cene pa so relativno nizke,« so zapisali.

Več držav skupine G20, na primer Savdska Arabija, Rusija in Brazilija, pa plačevanja za izpuste toplogrednih plinov še ni uvedlo.