Arhiv novic

Arhiv novic

S programom Zero Waste na poti v občino brez odpadkov

Program Zero Waste, ki ga je Umanotera uvrstila med dobre prakse zniževanja CO2, vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega, pravijo v Umanoteri. Program, ki se mu lahko pridruži vsaka občina, so prestavili v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.

Program Zero Waste Slovenija se zavzema za oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov na način, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadnih materialov ter ohranja ali predela vse vire brez sežiganja ali odlaganja, pravijo v Umanoteri in dodajajo, da se v življenjskem ciklu izdelkov največ energije porabi pri pridobivanju surovin, izdelavi in v času uporabe. Preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba, reciklaža in kompostiranje ter oblikovanje izdelkov in ekoinovacije, ki jih ti omogočajo, zato pomembno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in tudi rabo energije.

Odločitev za Zero Waste je Ljubljani in okolici že prinesla nekaj vidnih rezultatov, pravijo v Umanoteri:

  • V Mestni občini Ljubljana in devetih primestnih občin, v katerih Snaga zbira odpadke, so občanom v začetku letošnjega leta že drugič vrnili del v preteklem letu plačanih prispevkov, saj so bili stroški ravnanja z odpadki zaradi boljšega ločevanja manjši od predvidenega.
  • Odločitev za Zero Waste in krepitev prvih treh prioritet na področju ravnanja z odpadki, torej preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja, prinaša zelena delovna mesta v zbirnih centrih, centru ponovne uporabe in centru za ravnanje z odpadki ter potrjuje statistiko, da se neprimerno več delovnih mest ustvari s preprečevanjem in predelavo kot s sežigom odpadkov.
  • Z nagovarjanjem uporabnikov k premišljenemu nakupovanju izdelkov in ponovni uporabi Snaga na videz spodkopava lasten posel, saj se količine odpadkov zmanjšujejo. Vendar pa jih ta pristop navaja k inovativnosti in diverzifikaciji dejavnosti, ki je boljše izhodišče za dolgoročno uspešnost podjetja.
  • Center ponovne uporabe, ki je socialno podjetje, ter napovedano alternativno nakupovalno središče v centru Ljubljane, ki naj bi delovalo kot zadruga in kjer bo moč kupiti izdelke brez embalaže, iz lokalne pridelave in sistema pravične trgovine ter si stvari izposoditi ali zamenjati, predstavljajo zametke novega, družbeno odgovornejšega gospodarstva in družbe, kjer so delovna mesta tudi za ljudi iz ranljivih skupin, ki ohranjajo tradicionalna znanja in krepijo skupnost.
  • Dobra praksa se širi na državno raven – v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva je vzniknila pobuda Skupaj za boljšo družbo, v okviru katere slovenska komunalna podjetja z akcijo »Enkratno je stvari uporabljati večkratno« spodbujajo preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in odgovorno potrošnjo, z akcijo »Voda iz pipe« pa se zavzemajo za ohranjanje vodnih virov in spodbujanje prebivalcev k pitju vode iz pipe. Tako spodbujajo trajnostno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov.
  • V letu 2015 so ločeno zbrani odpadki v Ljubljani predstavljali 65 odstotkov vseh komunalnih odpadkov (največ med prestolnicami EU), kar pomeni, da več kot polovica zavrženih stvari v smislu krožnega gospodarstva postane surovina za nove izdelke oziroma se spremeni v kompost.
  • Ljubljana je prva evropska prestolnica na poti do Zero Waste, ravnanje z odpadki pa je bil eden od ključnih adutov za osvojitev naziva Zelena prestolnica Evrope, še dodajajo v Umanoteri.

K programu se priključuje vse več občin in javnih podjetij, med njimi tudi ljubljanska Snaga, ki ne le da svoje stranke spodbuja k spremembi življenjskega sloga in vsakodnevnih navad, ampak jih polno udejanja pri svojem lastnem delovanju. »Iz pobiralca smeti se spreminja v vodilno podjetje v južnem delu EU na področju gospodarjenja z odpadki in v motor razvoja alternativnega, družbeno odgovornega gospodarstva in družbe,« ob tem pravijo v Umanoteri.

Dodajajo, da se je v Osrednjeslovenski regiji v letu 2014 zgodil preobrat na področju načrtovanja infrastrukture za ravnanje z odpadki. Takrat so namreč sprejeli odločitev, da v Ljubljani ne bodo gradili objekta za energetsko izrabo odpadkov. Začeli so uporabljati načela gibanja Zero Waste, ki so se mu kot prve v Sloveniji priključile občine Vrhnika, Borovnica in Log Dragomer ter Mestna občina Ljubljana. Tako so sežigalnico nadomestili mehkejši ukrepi za izobraževanje in spodbujanje sodelovanja skupnosti. »Zabojniki nam sporočajo, da niso lačni odpadne hrane, Oto Pestner z zimzeleno popevko Letiva stran poziva k ponovni uporabi stvari, zbiranje odpadnega materiala pa prinaša Čisto veselje, saj se spreminja v donacije za projekt Botrstvo,« pravijo v Umanoteri.

Nacionalni Zero Waste mreži se lahko pridruži vsaka občina, ne glede na to, kako visoke deleže ločenega zbiranja trenutno dosega. Pomembno pa je, da si z zavezo zastavi dolgoročne merljive cilje ter da njihovo doseganje nenehno spremlja preko treh kazalnikov: zniževanje količin nastalih odpadkov, naraščanje deleža ločeno zbranih frakcij in zniževanje količin mešanih ostankov, še poudarjajo v Umanoteri in dodajajo, da postavljanje ciljev zelo pripomore k njihovemu doseganju.

V mrežo Zero Waste Europe je povezanih 19 nacionalnih organizacij in več kot 300 lokalnih skupnosti iz različnih držav EU. V Sloveniji se je programu Zero Waste Slovenija, ki ga koordinira Društvo Ekologi brez meja, pridružilo šest slovenskih občin, ki so sprejele Zero Waste načrte in si v njih zastavile prostovoljne dolgoročne cilje na področju preprečevanja nastajanja, ločenega zbiranja, recikliranja in kompostiranja svojih komunalnih odpadkov.

Povezave
Dokumenti
Povezani članki

Theme picker

Informirajte se

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice