V sredo, 1. avgusta, je svet vstopil v ekološki dolg, je objavila organizacija Global Footprint Network (GFN). Kot so sporočili tudi iz organizacije WWF Adria, to pomeni, da »smo za letošnje leto porabili vse naravne dobrine, ki jih narava uspe v enem letu obnoviti,« in da od srede naprej živimo »na kredit«. Slovenija je sicer v ekološki dolg stopila že 12. maja.

Odkar potekajo meritve se dan ekološkega dolga vse bolj približuje začetku leta. »Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine. Po poročanju GFN bi za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih potrebovali 1,7 planeta. Če pa bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta,« poudarjajo v WWF Adria.
 
»Dejstvo, da to mejo presežemo vsako leto prej, pomeni, da se do našega planeta obnašamo izredno neogovorno! Živimo od vse večjih kreditov, ki jih jemljemo na račun prihodnosti naših otrok,« je dejal direktor WWF Adria Deni Porej.

»Glede na WWF Poročilo o stanju planeta vse države v naši regiji živijo nad svojimi naravnimi zmožnostmi. To potrjujejo tudi podatki GFN o ekološkem odtisu, ki se meri v globalnih hektarih. En globalni hektar predstavlja povprečno produktivnost vse biološko produktivne površine (merjene v ha) v enem letu. Torej merska enota, ki meri naše potrebe (ekološki odtis) in sposobnost planeta, da jim ugodi (biokapaciteta). Glede na te podatke je Slovenija vodilna v regiji, saj je v ekološki dolg vstopila že 12. maja. Sledi Hrvaška (19. junij), Črna Gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija),« dodaja Porej. Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.
 
V WWF Adria ob tem še opozarjajo, da je obstoj v ekološkem dolgu možen zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in vse skupaj vodi v kolaps. »Posledice življenja prek meja planeta že lahko občutimo z vremenskimi ekstremi, podnebnimi spremembami, globalna biodiverziteta strmo upada. Dan ekološkega dolga je zato močan opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastlinski in živalski svet ter tako pripomorejo k trajnostnem razvoju,« poudarjajo.