Kako pametno ogreti prostore, ko je zunaj res prava zima? Poglejmo, kaj svetuje energetski svetovalec.

Kateri sistem je najbolj primeren za »dodatno« ogrevanje, je odvisno od načina uporabe stavbe (ali je v stalni ali samo občasni uporabi, kot je na primer počitniška hiša) in od potreb po dodatnem ogrevanju. »Najprej se moramo vprašati, zakaj je sploh potrebno dodatno ogrevanje. Se je spremenil način uporabe stavbe, število uporabnikov, starostna struktura in podobno? Osnovni ogrevalni sistem bi moral biti namreč dimenzioniran za vsako »normalno« uporabo, torej dodatni praviloma ne bi smel biti potreben,« opozarja energetski svetovalec Simon Brlek.

Doslej sta bila najbolj pogosta dodatna vira ogrevanja kamin ali peč na drva. Te ogrevalne sistem se še vedno vgrajuje, in sicer tudi v energijsko zelo učinkovite stavbe, čeprav je njihova moč praviloma vsaj dvakrat večja od toplotnih potreb za ogrevanje cele hiše, pravi Brlek. »A toplota ognja in pogled nanj sta nekaj najbolj prijetnega, kar človeka v hladnih dnevih navda z ugodjem,« ugotavlja in doda, da zato kamine praviloma ljudje vgrajujejo bolj zaradi občutka kot zaradi dejanske potrebe.
 

Poglejmo konkreten primer:

Oseba, ki živi v 35 m2 velikem stanovanju na Obali, kjer velikokrat piha burja, stanovanje ogreva s pomočjo električnega radiatorja. Možnosti za ogrevanje na biomaso nima, saj v stanovanju ni dimnika. Razmišlja o nakupu IR panelov ali klime. Kaj je v tem primeru bolj smiselno?

»Po mojem mnenju je v takem primeru boljši način dodatnega ogrevanja z IR paneli. Če klimatska naprava ni potrebna v poletnem času za razvlaževanje in hlajenje zraka, je naložba v klimo zagotovo višja kot v IR panele. Poleg tega je s paneli manj dela z montažo, delovanje je tiho, brez »prepiha«, ki ga ustvarja zračni tok pri klimi, zaradi narave delovanja ogrevanja – sevanje – pa je tudi občutek toplote bolj prijeten. Še enkrat poudarjam, da je zaradi toplih sten, ki vpijajo IR sevanje in se s tem segrejejo, občutek v prostoru bistveno boljši kot v primeru hladnih sten, ki ga puščajo načini z ogrevanjem zraka. Poleg tega lahko namestijo panele samo v enem prostoru in jih po določenem času – če bodo zadovoljni – namestijo tudi v ostale prostore,« svetuje energetski svetovalec Simon Brlek in doda, da bo v primeru ogrevanja z IR paneli električni radiator nepotreben.

Drugi razlog za »dodatno« ogrevanje je cena običajnega ogrevanja, pravi energetski svetovalec. »Dogaja se, da se uporabniki stavb odločijo varčevati z ogrevanjem na način, da ne uporabljajo osnovnega vira ogrevanja (npr. centralnega ogrevanja, ki je priključeno na kotel na kurilno olje, plin ali neposredno na toplovod), ampak menijo, da si bodo s svojim lastnim načinom ogrevanja znižali stroške. Pogosto je to tudi zaradi manjšega števila uporabnikov stavbe ali posameznega stanovanja in s tem manj prostorov v uporabi. V tem primeru je alternativa elektrika, s katero se prostori ogrevajo preko (oljnih) radiatorjev, ventilatorskih konvektorjev, kaloriferjev, IR panelov in klimatskih naprav,« pravi Brlek.

Izbira sistema je odvisna predvsem od želene ravni toplotnega ugodja, navaja. »Vsi navedeni sistemi, razen IR panelov, namreč delujejo pretežno preko ogrevanja zraka (s konvekcijo), vendar ustvarjajo veliko temperaturno razliko med ogretim zrakom in hladnimi stenami, zato se ljudje v takih prostorih (nezavedno) ne počutimo ugodno. Je pa taka rešitev investicijsko najugodnejša in namestitev grelnikov (včasih tudi samo priključitev) zelo preprosta,« pravi Brlek in doda, da je zagotovljen takojšen učinek. »IR paneli delujejo s sevanjem in segrevajo površino (ne zraka), zato je njihova toplota prijetna za ljudi, ogrevajo pa tudi površine prostora in predmetov, od katerih se toplota razporedi po prostoru. Občutek v prostoru je ugoden zaradi majhne razlike med temperaturo zraka in temperaturo sten. Delovanje je neslišno, ni gibanja zraka (in posledično dvigovanja prahu), lahko jih je uravnavati (termostat) in v prostoru praktično niso opazni,« našteje energetski svetovalec.

Posebej pa poudari, da dodatnega ogrevanja ne potrebujemo, če ustrezno toplotno zaščitimo ovoj stavbe, in sicer z ustreznimi okni, izolacijo fasade in strehe in tudi z nadzorovanim prezračevanjem. Tako namreč za ogrevanje potrebujemo zelo malo toplote.

Med vsemi zgoraj naštetimi sistemi je zagotovo največja naložba v kamin oziroma peč na drva. »Poleg dimnika, prostora za drva in same peči zahteva tudi nekaj truda s kurjenjem in odnašanjem pepela. K ceni pa moramo prišteti še letni strošek dimnikarja,« opozarja Brlek.

»Električni sistemi dodatnega ogrevanja so investicijsko zelo ugodni, je pa električna energija vendarle drag energent! Električni radiatorji, kaloriferji, konvektorji so na voljo že za nekaj 10 evrov, IR paneli ali klima naprave pa za nekaj 100 evrov. Seveda se ogrevala lahko dodajajo po posameznih prostorih in ni potrebe po nakupu vseh hkrati,« pravi energetski svetovalec. Doda, da je prednost električnih ogreval v tem, da jih lahko vključimo samo tam, kjer so res potrebna. Na ta način si sicer zmanjšujemo ugodje bivanja, saj so hodniki, sanitarije in drugi manj uporabljani prostori hladni.

»Naprave za dodatno ogrevanje na električno energijo potrebujejo samo možnost priključitve na elektriko,« pravi Brlek. Glede na njihov položaj v prostoru (na tleh, na steni ali na stropu) je to sicer lahko tudi nekoliko bolj zahtevno, v nobenem primeru (razen klima naprave) pa ne potrebujejo grobih posegov v prostor oziroma gradbenih del. »Razen IR panelov so vsi drugi elementi običajno samostoječi in jih priključimo na električno vtičnico neposredno. Ker imajo vgrajene svoje termostate, jih niti ni treba posebej uravnavati,« pravi Brlek.

Doda, da so IR paneli običajno nameščeni na stropu ali na steni, zato je pri njihovi montaži potrebne nekaj spretnosti. »Običajno montažo panelov izvedejo pooblaščeni in izkušeni monterji, kar je tudi zagotovilo za njihovo optimalno delovanje.«

»Klima naprava pa se za ogrevanje uporablja kot dodaten vir v primeru, da je že nameščena za uporabo poleti, kar je njena osnovna funkcija, in da ima tudi možnost »obratnega delovanja«, torej hlajenja zunanjega zraka in ogrevanja prostora,« pojasni svetovalec. Doda, da je pri nas bolj običajno v primorju, kjer ni veliko potreb po ogrevanju in pogosto prostori niso v stalni uporabi.