Okoli 11 odstotkov od skupno 510 milijonov prebivalcev EU je energetsko revnih. Čeprav nekatere vlade trdijo, da predstavljajo regulirane cene rešitev za spopadanje z energetsko revščino, v resnici »z regulacijo maloprodajnih cen energije subvencioniramo rabo energije gospodinjstev z visokimi dohodki, saj ta porabijo več energije«, je na nedavnem spletnem seminarju “Aktivni odjemalec – ranljivi odjemalec” dejala Anna Colucci, vodja oddelka za maloprodajo pri generalnem direktoratu Evropske komisije za energijo. Izogibanje cenovnim signalom obenem tudi onemogoča rast števila aktivnih odjemalcev.

Sveženj za čisto energijo izpostavlja osrednjo vlogo odjemalca, ki potrebuje dinamične cene in ki bi moral imeti možnost sodelovati na vseh trgih. »Na aktivnega odjemalca lahko gledamo kot na modernega in digitalno vključenega državljana, ki podpira energetsko tranzicijo in ki si želi biti del spremembe,« sta v vabilu na spletni seminar zapisala Firenška šola regulatorjev (FSR) in Evropsko združenje operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E).

»Sveženj za čisto energijo se sicer res posveča potrebi po aktivnih odjemalcih, kar pa ne pomeni, da smo pozabili na ranljive odjemalce, ki so lahko pravzaprav najbolj aktivni od vseh,« je dejala Susanne Nies iz ENTSO-E.

Kot je izpostavila, je po svetu 1,2 milijarde ljudi brez dostopa do električne energije in preko 2,7 milijarde ljudi brez dostopa do modernih kuhinjskih aparatov. »V EU imamo 50 milijonov gospodinjstev, ki veljajo za energetsko revna,« je dejala Niesova ter dodala, da je problem največji v vzhodni Evropi.

»Sveženj za čisto energijo je namenjen vsem, ne le tistim, ki si to lahko privoščijo,« je dejala evropska poslanka Theresa Griffin. Kot je izpostavila, bi morale biti rešitve za spopadanje z energetsko revščino strukturne in institucionalne, in ne individualne.

»Odgovornost za ranljive odjemalce nosijo predvsem dobavitelji energije in vlade, ki lahko vplivajo na sestavo energetskega trga,« je pristavila Griffinova in dejala, da maloprodajni energetski trg v EU ne deluje dobro. »Trgom primanjkuje transparentnosti in konkurenčnosti. Sprememb pa ne smemo uvajati na račun ranljivih odjemalcev, temveč jim moramo omogočiti, da postanejo aktivni odjemalci. V letu 2018 ne bi smel biti nihče primoran izbirati med ogrevanjem, hlajenjem in prehranjevanjem,« je izpostavila.

 »EU ima zelo nekvaliteten stavbni fond – 85 odstotkov bivališč še vedno ni energetsko učinkovitih. To je glavni razlog za energetsko revščino,« je dejala Coluccijeva.

Kot je dodala, jemlje Evropska komisija energetsko revščino zelo resno. »Ko je Evropska komisija novembra 2016 predstavila sveženj za čisto energijo, je želela zagotoviti, da ne bo zapostavljen prav nihče. Energetska revščina ima med politikami Komisije vsekakor prednostno vlogo,« je povedala Coluccijeva.

Kot je navedla, je v EU skoraj 11 odstotkov prebivalstva energetsko revnega, a je stopnja energetske revščine od države do države različna – v Bolgariji si recimo kar 46 odstotkov prebivalstva ne more ustrezno ogrevati doma. Gospodinjstva z najnižjimi dohodki za energijo v povprečju porabijo 10 odstotkov svojega dohodka, v nekaterih državah pa celo do 20 odstotkov. Obenem pa večina držav članic energetske revščine sploh ne ocenjuje. »Če problema ne ocenjuješ, se z njim ne moreš spopasti,« je izpostavila Coluccijeva.

Kot pa je omenila Branislava Marsenić Maksimović iz Sekretariata Energetske skupnosti, je večina pogodbenic Energetske skupnosti že vpeljala definicijo ranljivih odjemalcev, kot to zahteva tretji energetski sveženj. »Pristop je sicer drugačen, a so za finančno podporo ter zdravstveno in socialno varstvo potrebna splošno uveljavljena merila,« je dejala. Pogodbenice sicer res ne ocenjujejo ali opredeljujejo svoje energetske revščine, a se ta po podatkih Eurostata v Makedoniji giblje okoli 40 odstotkov, »medtem ko je odstotek v drugih državah najverjetneje še višji,« je dejala Marsenić Maksimovićeva.

Kot je še omenila Marsenić Maksimovićeva, se cene v mnogih pogodbenicah Energetske skupnosti še vedno regulira pod stroški, cene za industrijo pa so nižje od cen za gospodinjstva.

»Z regulacijo maloprodajnih cen energije subvencioniramo rabo energije gospodinjstev z visokimi dohodki, saj ta porabijo več energije. To torej pomeni, da imajo od reguliranih cen nekakšno korist. Menimo torej, da bi bilo potrebno regulacijo odpraviti,« je dejala Coluccijeva.

Z njo se je strinjala tudi podpredsednica Sveta evropskih energetskih regulatorjev (CEER) Anne Vadasz Nilsson. »A zadeve se moramo lotiti previdno, jo raziskati, saj nočemo, da podjetja izkoristijo svoj monopolni položaj in vpeljejo pretirane cene. Vse je bolje od ciljne regulacije cen pod stroški, kar res uniči trg,« je dejala Vadasz Nilssonova.

Glede na trenutne trende bi z vpeljavo statičnega časovno pogojenega tarifiranja v Veliki Britaniji na leto prihranili 21 milijonov evrov. To pomeni, da bi gospodinjstva, v primeru da bi zajela prav vse prihranke, s tovrstnim tarifiranjem v povprečju prihranila okoli 6 evrov na leto. Prihranke bi se sicer razdelilo med dobavitelje, energetska omrežja in odjemalce, je dejala višja politična raziskovalka pri svetovalni organizaciji Citizens Advice Elizabeth Errington.

Kot je ob tem izpostavila Vadasz Nilssonova, so aktivni odjemalci predpogoj za dobro delujoč trg. Dodala je, da so veleprodajne cene v EU padle, medtem so se maloprodajne dvignile, a se v nekaterih delih EU stanje že izboljšuje – prav zaradi večje aktivnosti odjemalcev.

Velik del (43,2 odstotka) udeležencev spletnega seminarja je mnenja, da predstavljajo davki in dajatve, ki zavzamejo okoli 50 odstotkov zneska na računih gospodinjstev v EU, največjo oviro pri aktivaciji odjemalcev, sledijo pa jim oblikovanje veleprodajnih in maloprodajnih cen ter storitve na področju prilagajanja odjema (v obeh primerih 21,6 odstotka).

»Morda pa bi lahko davke v prihodnje uporabili kot spodbudo,« je dejala Vadasz Nilssonova. Ob tem je Coluccijeva omenila, da so energetski davki in dajatve, ter tudi omrežnine, nekaj, kar bi morali obravnavati na ravni držav članic. »Na evropski ravni pa lahko preprečimo nepotrebno višanje teh dajatev,« je dodala.