Ovire, povezane z administrativnimi procesi, so zdaj največja ovira za razvoj obnovljivih virov energije (OVE) v Evropi, ugotavlja nova študija, ki jo je pred kratkim objavilo neodvisno svetovalno podjetje Eclareon in vključuje vseh 27 držav članic EU skupaj z Združenim kraljestvom. Za Slovenijo je največja ovira pri uvajanju OVE težaven proces integracije teh virov v prostorskem in okoljskem načrtovanju, je razvidno iz študije. - Skupna nameščena moč sončnih elektrarn se je sicer lani v Sloveniji povečala za 35 % na 504 MW.

Tudi v Petrolu se strinjajo, da so glavna ovira za razvoj in postavitev zlasti večjih projektov obnovljivih virov energije v Sloveniji omejitve pri umeščanju v prostor in pridobivanje potrebnih dovoljenj. Slednje velja v Sloveniji zlasti za vetrno energijo, a kot menijo v Petrolu, je potencial na tem geografskem področju »nezanemarljiv in bi ga bilo potrebno izkoristiti«.

Na drugi strani zanimanje strank za samooskrbo s pomočjo sončnih elektrarn narašča. »Zlasti je ta trend začel rasti z lanskim novembrom zaradi podražitve cen energentov.«

Pri tem pa je bila skupinska samooskrba do sprejetja nove zakonodaje na področju obnovljivih virov energije možna le na lokalni ravni. »To pomeni, da so se odjemalci z električno energijo oskrbovali iz iste, lokalne transformatorske postaje, vendar je tovrstna samooskrba izvedbeno neprimerna zaradi prevelikih finančnih vložkov v infrastrukturo. Kar pa seveda vpliva tudi na povpraševanje,« izpostavljajo v Petrolu. 

S sprejetjem nove zakonodaje pa je sedaj možnost odjema električne energije iz transformatorske postaje tudi izven lokalnega okolja, kar vpliva po Petrolovih navedbah »tudi na znižanje finančnih vložkov v infrastrukturo«. 

A kot poudarjajo, navkljub sprejeti zakonodaji, ponudniki tovrstnih energetskih rešitev še niso prejeli navodil glede izvedbe skupnostnih elektrarn s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO). »Kar pa posledično pomeni, da se kljub povpraševanju, strankam ne moremo odzvati s primerno ponudbo«.

Spomnimo, da je v pripravi tudi nova uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ki med drugim za naprave za samooskrbo, katerih priključna moč ne presega 50 kW, omogoča priključevanje po poenostavljenem postopku. Nova uredba pa hkrati ukinja koncept netiranja prevzetih in oddanih količin v omrežje za naprave, ki vstopijo v sistem samooskrbe v letu 2024. 

»Vsaka regulatorna neusklajenost vpliva na možnost razvoja projektov,« izpostavljajo tudi v podjetju Resalta, kjer prav tako menijo, da bodo samooskrbne elektrarne gotovo zaznamovale naslednja leta. »Glede interesa je na splošno več zanimanja za sončne elektrarne, vendar tega ne pripisujemo spremembam na področju samooskrbnih elektrarn, temveč višjim cenam energije in trendih na tem področju,« so dejali.

Medtem Eclareonova študija navaja, da nobena država članica EU nima vzpostavljenih »popolnoma ustreznih« politik, ki bi zagotovile zahtevano hitrost izkoriščanja vetra in sonca v naslednjem desetletju in pozneje.

Rabo tovrstnih tehnologij blokirajo ali ustavljajo številne ovire. Študija v zvezi s tem posebej omenja zapletenost, dolgotrajnost in slabo preglednost obstoječih upravnih postopkov, velik izziv pa je tudi vključevanje obnovljivih virov v prostorsko in okoljsko načrtovanje.

Poleg tega avtorji študije trdijo, da tržna struktura v državah EU še vedno predstavlja oviro za razvoj OVE, medtem ko vetrne in sončne projekte ovirajo tudi stroški dostopa do omrežja in pomanjkanje preglednosti v postopku priključitve na omrežje.

Odjemalci električne energije so spoznali, da je edina rešitev za energetsko samooskrbnost, na katero nimata vpliva ne politično-konfliktno dogajanje po svetu ne splošna volatilnost, lasten obnovljiv energetski vir, izpostavljajo v podjetju SONCE energija, kjer opažajo izredno rast povpraševanja po strešnih sončnih elektrarnah, tako individualnih strank in samooskrbnih OVE skupnosti kot podjetij, občin in zavodov, »saj vse bremeni izredno visoka cena elektrike«.

Da lahko v podjetju sproti obdelujejo vsa naročila in vloge, so v zadnjem obdobju za 50 odstotkov povečali število zaposlenih. »Stranke so izjemno motivirane, da same vplivajo na ceno elektrike oz. da to ceno fiksirajo.«

Ob tem poudarjajo, da bi morala Slovenija narediti vse za čim večjo in čim hitrejšo energetsko samooskrbnost, saj da se »očitno politično-konfliktna situacija, ki ima vpliv tudi na ekstremno višanje cen energentov, še ne bo kmalu umirila«.

A kot pravijo, niso dovolj le nove subvencije Eko sklada, ki bi morale biti višje, in prilagoditve omrežnine za samooskrbe, temveč bi morala država stalno omogočati odprtje spodbud pri Agenciji za energijo za OVE in zagotoviti izredne vire financiranja, ki bi Slovenijo energetsko stabilizirali.

Ovire, povezane s političnim in ekonomskim okvirjem, ki so sicer značilne za celotno Evropo, vendar niso več tako prevladujoče kot v preteklosti, ostajajo največja težava na Madžarskem in Romuniji, pa tudi v Litvi in Italiji, je še razvidno iz poročila.

Medtem so ovire, ki zadevajo tržne strukture, posebej problematične v Italiji, Nemčiji, Španiji, Franciji, na Češkem, Poljskem, Finskem in na Madžarskem.

Ovire, ki se nanašajo na stroške dostopa do omrežja ali preglednost postopka priključitve na omrežje, so največje na Madžarskem, v Grčiji, Bolgariji, Avstriji in Belgiji.

Glede na študijo je v Sloveniji glavna ovira za uvajanje obnovljivih virov energije težaven proces integracije obnovljivih virov v prostorskem in okoljskem načrtovanju, kot že omenjeno. Druga ovira pa se navezuje na negativno javno mnenje o vetrnih in večjih projektih sončne energije. Avtorji študije izpostavljajo še odsotnost koordinacije in konsistentnosti med ministrstvi ter omejenost trga energetskih storitev, pri čemer obvladuje energetski trg le peščica glavnih energetskih podjetij.

Na prvo mesto z najvišjim indeksom ovir se je glede na študijo sicer uvrstila Madžarska, najnižje so ovire v Luksemburgu, Slovenija je pristala na 18. mestu med EU27 in Združenim kraljestvom.

Lani se je sicer skupna nameščena moč sončnih elektrarn v Sloveniji povečala za 35 % na 504 MW, kažejo podatki na slovenskem portalu za fotovoltaiko ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Nameščenih je bilo rekordnih 132 MW sončnih zmogljivosti, kar je največja letna rast doslej. Konec letošnjega leta naj bilo glede na napoved, objavljeno na spletni strani, nameščenih 609 MW sončnih zmogljivosti, konec 2025 pa 840 MW.