»V časih, ko družba vse glasneje kliče po pospešenem prehodu na nizkoogljični energetski sistem, kažejo energetski podatki za leto 2018 zaskrbljujočo sliko, saj tako povpraševanje po energiji kot emisije ogljika naraščajo tako hitro, kot že leta ne,« je v letošnjem statističnem pregledu svetovne energetike, ki ga pripravlja britanska energetska družba BP, opozoril glavni ekonomist skupine BP Spencer Dale. Svetovno povpraševanje po energiji je po podatkih BP v letu 2018 naraslo za 2,9 odstotka, emisije ogljika pa za 2 odstotka, kar je hitreje kot kadarkoli od leta 2010-11. Velik del tega povečanja pripisujejo vremenskim razmeram.

Za rast povpraševanja po energiji so bile v veliki meri odgovorne Kitajska, ZDA in Indija, ki so skupaj prispevale okoli dve tretjini rasti.

Izrazita poraba energije se je odražala na več ali manj vseh gorivih, katerih rast je večinoma presegla zgodovinska povprečja. To je bilo še posebej opazno v primeru povpraševanja po zemeljskem plinu, ki je naraslo za 5,3 odstotka, kar predstavlja eno najvišjih stopenj rasti v več kot 30 letih in zavzema skoraj 45 odstotkov celotne rasti svetovne porabe energije. Že drugo zaporedno leto je naraslo tudi povpraševanje po premogu (1,4 odstotka), ki je sicer pred tem tri leta beležilo upad. Rast obnovljive energije (14,5 odstotka) se je glede na pretekle trende nekoliko umirila, a so bili obnovljivi viri (OVE) še vedno daleč najhitreje rastoč vir energije na svetu, ugotavljajo v BP.

Kot omeni Dale, je velik del rasti porabe energije v letu 2018 najverjetneje povezan z izrednimi vremenskimi razmerami. »Izpostaviti velja predvsem to, da smo lani zabeležili nenavadno visoko število vročih in mrzlih dni, in to v mnogih večjih središčih porabe po svetu, predvsem pa v ZDA, na Kitajskem in v Rusiji, kjer nam povečano povpraševanje po storitvah hlajenja in ogrevanja pomaga razložiti izrazito rast porabe energije v vsaki izmed teh držav,« je pojasnil Dale.

Emisije ogljika so se povečale za 2 odstotka, kar je najhitrejša rast v zadnjih sedmih letih. »Povečanje emisij ogljika je v precejšnji meri neposredna posledica povečanja potreb po energiji,« je dodal Dale.

»Tudi če so te vremenske razmere le začasne in se rast povpraševanja po energiji in emisij ogljika v naslednjih nekaj letih upočasni, skoraj ni dvoma, da trenutna hitrost napredka ni skladna s cilji pariškega sporazuma. Svet se pomika v netrajnostno smer: dlje ko bodo emisije ogljika naraščale, težje in dražje bo kasnejše privajanje na neto ničelne emisije ogljika. Še eno leto naraščajočih emisij ogljika kaže na nujno potrebo po globalni spremembi,« je izpostavil prvi mož skupine BP Bob Dudley.

Dale medtem opozori, da »če obstaja povezava med vse višjimi ravnmi ogljika v ozračju in vremenskimi vzorci, ki smo jih zapazili v letu 2018, bi to lahko pomenilo možnost zaskrbljujočega začaranega kroga: vse višje ravni ogljika vodijo v izredne vremenske vzorce, ki nato vplivajo na občutnejšo rast potreb po energiji (in emisij ogljika), saj poskušajo gospodinjstva in podjetja izravnati posledične učinke«.