Razogljičenje energetskega sektorja, ki sloni zgolj na električni energiji, ne bo delovalo. Potrebovali bomo tudi druge oblike energije, kot sta plin in toplota, je na nedavni konferenci ETSCEE 2019 v Budimpešti dejal Florian Ermacora, vodja enote za veleprodajne trge z električno energijo in plinom pri Direktoratu za notranji energetski trg Evropske komisije.

Po besedah Ermacore bo zemeljski plin »še dolgo igral pomembno vlogo. S svojo fleksibilnostjo oz. zmožnostjo shranjevanja energije namreč zelo dobro dopolnjuje elektroenergetski sektor. Plinski trg bi bilo torej smiselno nadgraditi, tako da bo bolj likviden in da bo bolje deloval«.

»Drugo veliko vprašanje pa je, kako opredeliti vlogo plina v novejšem energetskem sistemu. Zemeljski plin sam po sebi do leta 2050 ne more pričarati razogljičenja. Potrebujemo torej tudi druge oblike plina, potrebujemo biometan, vodik itd.,« je dejal Ermacora.

Doug Wood, predsednik odbora za plin v okviru Evropskega združenja trgovcev z energijo (EFET) in član odbora EFET, je ob tem predstavil nekaj razprav, ki so potekale na nedavnem Evropskem regulativnem forumu za plin, znanem tudi kot Madridski forum, kjer deležniki iz celotnega evropskega plinskega sektorja razpravljajo o priložnostih in izzivih, povezanih z oblikovanjem notranjega plinskega trga v EU.

Po Woodovih besedah se je na tokratnem Madridskem forumu govorilo predvsem o novi agendi – vlogi plina pri razogljičenju energetskega sistema in načinih izboljšanja medsektorskega povezovanja z namenom olajšanja večjega prodora obnovljivih virov energije (OVE) in izkoriščanja plina kot načina za shranjevanje energije.

»To so večinoma še precej dolgoročne zadeve, in zelo strateške. Sta pa dve področji, kjer že napredujemo – prvo je oblikovanje potrdil o izvoru za plinske produkte, drugo pa medsektorsko povezovanje,« je izpostavil Wood.

Ob tem je omenil, da »direktiva o energiji iz obnovljivih virov pokriva bioplin, biometan in zeleni vodik. Sami ob tem vidimo priložnost za še veliko večji prispevek plina k uresničevanju okoljskih ciljev. Vprašanje je, kako oblikovati shemo, ki jo lahko razširimo tudi na modri vodik, zajem in shranjevanje ogljika, zajem in uporabo ogljika, hidrolizo, morda celo še več. Če gre pri bioplinu za nič drugega kot za zajem ubežnih emisij iz sektorjev kmetijskih odpadkov, si lahko na podlagi tega ogledamo tudi sheme za zajem emisij metana iz drugih sektorjev in jih tako vključimo v shemo,« je pojasnil Wood.