Ni zgolj enega razloga, ki bi upočasnjeval zeleni prehod, meni direktorica Agencije za energijo Duška Godina. Med zaviralci zelenega prehoda v Sloveniji je na konferenci Ženske v energetiki pod okriljem Prosperie izpostavila strategije razvoja, »ki so bile mogoče prepočasne in premalo ambiciozne«, in ob tem navedla »relativno pozno sprejeti« nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Drugi razlog pa je po njenih navedbah nedosledno izvajanje teh strategij. Direktor Plinovodov Marjan Eberlinc je v razpravi izpostavil kot največjo oviro umeščanje energetskih objektov v prostor, prva dama Petrola pa meni, da je vsaka kriza mala priložnost za pospešek.

Ukrepi, ki se sprejemajo na strani politike, niso usklajeni z zastavljenimi (zelenimi) strategijami, meni Godina in ob tem kot primer navaja vladni ukrep trimesečne oprostitve plačevanja omrežnine, iz katere se financirajo investicije petih elektrodistribucijskih podjetij za nadgradnjo distribucijskega omrežja, ki bo lahko sprejelo obnovljive vire energije. 

»Neusklajenost med strategijami in izvedbo je eden od bolj pomembnih razlogov, zakaj (pri zelenem prehodu, op. a.) ne napredujemo tako hitro,» ocenjuje Godina.

Med razlogi počasnega prehoda na zeleno v Sloveniji je navedla še potrebno spremembo miselnosti pri načrtovanju omrežij in njihovem upravljanju, tudi z ozirom na uvajanje novih tehnologij.

Prav tako je umeščanje v prostor eden resnih problemov in resni zaviralec, dodaja. »Če sprejmeš strategije, morajo biti vsi ukrepi naravnani v smer, da strategijo izpolniš,« meni Godina in ob tem izpostavlja približno 200 vetrnih projektov, ki ne dobijo dovoljenj za umeščanje v prostor.

Ovir za zeleni prehod je po njenih navedbah sicer še veliko, a je na drugi strani obenem tudi »dovolj dobrih praks, da si moramo upati k zeleni preobrazbi pristopiti hitreje«.

A če se ne bomo obenem posluževali ukrepov učinkovite rabe energije, bo zeleni prehod stroškovno popolnoma nesprejemljiv, je še dejala Godina. 

Za doseganje zelenih ciljev bo treba po njenih navedbah spremeniti tako vrednote kot razmišljanje, da dosežemo prave učinke in sinergijo, ki si jo želimo. 

Kot meni, je treba nujno začeti z ustrezno komunikacijo in ozaveščanjem družbe. Sodelovanje je ključno za zeleni preboj ob sočasnem ohranjanju stika s ciljem, je zaključila.

Z zelenim prehodom se spogledujejo vse energetske družbe, a bo ta pot na zeleno dolgotrajnejša, kot smo si zamislili, je dejal Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi in predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS). 

Tudi v družbi Plinovodi se ozirajo za vsemi novimi tehnologijami, ki so za njih relevantne, tako tudi za vodikovimi. A kot pravi, bo ta energent postal uveljavljen šele takrat, ko bo njegova cena sprejemljiva. To pa se bo po njegovem pojasnilu zgodilo, ko bodo viški energije oziroma energentov za njegovo proizvodnjo.

»Pilotnih projektov je veliko, vendar v tem trenutku niso konkurenčni,« je poudaril. Bomo pa v Sloveniji korakali v smeri razvoja, ki se bo nakazoval v sosednjih državah, pravi, pri čemer predstavlja Nemčija gonilo razvoja na področju vodika. 

Eberlinc obenem izpostavlja, da nobeno podjetje, predvsem tisto v državni lasti, ne bo sprejelo ukrepa, ki ni dobičkonosen. Pri tem pa v družbi Plinovodi pozdravljajo vse tehnologije, ki jih je moč v Sloveniji v doglednem času postaviti. 

Navsezadnje smo v slovenski energetiki, kot pravi, v fazi preobrazbe tudi zaradi starosti energetskih objektov, med katerimi je izpostavil jedrsko elektrarno Krško (JEK), ki obratuje že 40 let in je v procesu podaljšanja obratovanja za nadaljnjih 20 let, pa tudi šoštanjski termoelektrarni se izteka čas, če ne prej, pa leta 2033, kot določeno z nacionalno strategijo izhoda iz premoga.

Pri tem pa vidi Eberlinc kot največjo oviro pri uresničitvi projektov in s tem (zelenih) ciljev v umeščanju energetskih objektov v prostor. Slednje terja zlasti v slovenskem prostoru »neizmerno veliko časa«, je pripomnil in dodal, da smo v Sloveniji prišli v fazo, ko smo proti vsaki vrsti energije. 

Prav tako je prepričan, da bodo vse družbe veliko naporov vložile tudi v učinkovito rabo energije, obenem pa se že pojavljajo napovedi za Slovenijo o 100-odstotnem povečanju rabe elektrike in tudi plina, in sicer s sedanjih 10 TWh na 20 TWh, do leta 2040.

Določene nove tehnologije so že danes ekonomsko upravičene, toda ni rešitev le v enem energentu, je dejala Nada Drobne Popović, prva dama Petrola, kjer trenutno beležijo povečano prodajo kurilnega olja zaradi nizke cene, a na drugi strani tudi »neizmerno rast« povpraševanja po obnovljivih virih energije, ki jih nameščajo. A kot pravi, temu povpraševanju - po denimo sončnih elektrarnah - zaradi dobavnih rokov komponent čez noč ne bo mogoče zadostiti.

Na račun višje porabe kurilnega olja in nedohajanja povpraševanja na področju namestitve obnovljivih virov se lahko kratkoročno situacija, kar zadeva zeleni prehod, poslabša, je pojasnila. A je treba, kot pravi, gledati na srednji in dolgi rok. 

Kljub trenutno visoki prodaji naftnih derivatov, se v Petrolu zavedajo, da je »naš posel na veliki prelomnici, kjer bodo velike spremembe«, pri čemer že danes več kot 26 odstotkov EBIDTA naredijo iz drugih dejavnosti. »Naftni posel bo počasi upadal; nadomestile ga bodo druge dejavnosti,« je dejala.

Na Hrvaškem tako že uspešno izvajajo večje projekte obnovljivih virov energije, saj so doslej, kot poudarja Drobne Popovićeva, z lokalnim okoljem in naravovarstveniki našli rešitve, če je prišlo do problema, in so projekte lahko izpeljali.