Kljub lanskoletni rekordni rasti obnovljivih virov energije, fosilna goriva še naprej prevladujejo v svetovni porabi energije, pri čemer je njihova poraba narasla v zadnjem desetletju, kaže poročilo pregleda sektorja obnovljivih virov energije (OVE) organizacije Renewable Energy Policy Network for the 21st Century (REN21). Kot opozarjajo avtorji, je svet, kljub obljubam držav o zelenem okrevanju po pandemiji covid-19, zamudil »zgodovinsko priložnost« za povečanje čiste energije.

Poročilo tako kaže, da je delež obnovljivih virov v svetovni porabi energije, kljub povečanim naložbam, stagniral. OVE sektor, ki je leta 2011 zagotavljal približno 20 odstotkov svetovnih potreb po energiji, je do lanskega leta narasel na zgolj 28 odstotkov na svetovni ravni.

Dosežek OVE v letu 2021 je tako zasenčilo 4-odstotno povečanje porabe energije, ko je svet počasi začel okrevati po pandemiji, ki je bilo v glavnem pokrito z uporabo premoga in zemeljskega plina. Delež fosilnih goriv v skupni porabi končne energije je tako ostal skoraj enak od leta 2009. Poleg tega je napredek energetske tranzicije po regijah neenakomeren. Leta 2019 so le 3 države od 80 – Islandija, Norveška in Švedska – imele delež obnovljivih virov energije nad 50 odstotkov, 20 držav, večinoma v Evropi in Latinski Ameriki, pa je vsaj četrtino svoje skupne končne porabe energije zadovoljilo z obnovljivimi viri energije.

Tudi napredek po sektorjih je neenakomeren. Napredek pri uvajanju obnovljivih virov energije je bil dosežen predvsem v elektroenergetskem sektorju, kjer je delež obnovljivih virov največji. Vendar pa energetski sektor predstavlja le 17 odstotkov končne svetovne porabe energije, kar je precej manj kot drugi sektorji. Ogrevanje, hlajenje in promet skupaj predstavljajo več kot 80 odstotkov končnega povpraševanja po energiji, vendar je delež obnovljivih virov  v teh sektorjih veliko manjši. 

»Čeprav se je lansko leto veliko več vlad zavezalo k ogljični nevtralnosti, je resničnost žal taka, da se je večina držav za odgovor na energetsko krizo obrnila na iskanje novih virov fosilnih goriv in kurjenju še več premoga, nafte in zemeljskega plina,« je pred objavo poročila povedala Rana Adib, izvršna direktorica pri REN21. 

Posledica tega je, da so se emisije ogljikovega dioksida, povezane z energijo, lani povzpele na rekordnih 36,3 milijarde metričnih ton – povečanje za 6 odstotkov na najvišjo raven doslej, poroča Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Po drugi strani pa podatki REN21 kažejo, da je bilo leta 2021 v sektor obnovljive energije vloženih okoli 350 milijard evrov, kar je že četrto leto zapored v porastu. In prvič je bilo več kot 10 odstotkov svetovne električne energije pridobljene s sončno in vetrno energijo. Toda te naložbe so zbledele v primerjavi s subvencijami za fosilna goriva, ki so med letoma 2018 in 2020 znašale 18 bilijonov dolarjev – samo leta 2020 5,9 bilijona dolarjev. 

Hkrati pa je lansko leto zaznamovalo konec obdobja poceni fosilnih goriv, kot smo jih poznali. Od septembra so cene premoga, nafte in zemeljskega plina poskočile na najvišjo zabeleženo raven in celo presegle tiste iz naftne krize leta 1973. Do konca leta pa so cene plina dosegle približno desetkratno raven iz leta 2020 v Evropi in Aziji ter se potrojile v ZDA, kar je povzročilo skokovit porast veleprodajnih cen električne energije na večjih trgih do konca leta 2021. Medtem so se motnje v dobavni verigi povezane z vplivi covid-19 nadaljevale, kar je upočasnilo razvoj številnih projektov obnovljive energije po vsem svetu.