Evropo v prihodnje čakajo vse bolj suha poletja in zime, kaže nova raziskava nemške državne meteorološke službe DWD. Količina padavin v Sredozemlju se bo glede na pričakovanja DWD na dolgi rok zmanjšala, v kolikšni meri, pa bo odvisno od obsega globalnega segrevanja. Med drugim pa raziskava predvideva tudi nevarnost večje suše v srednji in zlasti v zahodni Evropi.

Klimatologi tako svarijo, da se lahko v naslednjih treh mesecih pojavi suša v večjem delu Evrope, saj prvi izračuni kažejo, da bo suhost večja od dolgoletnega povprečja za obdobje med 1991 in 2020. Pomanjkanje padavin so raziskovalci zaznali v skoraj vseh enajstih preučevanih evropskih regijah – le baltske države in Skandinavija so imele v zadnjih mesecih dovolj padavin.

Avtorji raziskave so tudi opazili, da se Evropa od letošnje pomladi sooča z obsežno sušo, ki je močno vplivala na vodostaj rek in kmetijstvo ter povzročila omejitve porabe vode. V nekaterih delih Evrope je bilo tudi pozimi suho, med drugim v severni Italiji. Padska nižina, ki jo trenutno pesti huda suša, ima že od avgusta 2021, z izjemo novembra, podpovprečne količine padavin.

To območje največje količine padavin zabeleži med majem in novembrom, vendar je od avgusta 2021 v petih od teh mesecev padlo le od 50 do 75 odstotkov običajne količine padavin. Hkrati so v osrednjem Sredozemlju doživeli četrto najbolj suho pomlad po letu 1901, v Nemčiji pa je bila skoraj vsaka pomlad od leta 2009 presuha.

Tudi v srednji Evropi so od lanskega septembra dalje zabeležili podpovprečne količine dežja. Edina izjema je bil februar 2022, medtem ko je bil marec 2022 izjemno suh, saj je padla le tretjina običajnih količin padavin, ugotavlja raziskava.