Zemeljski plin v kombinaciji z zajemanjem in shranjevanjem ogljika (CCS) bo v EU še do 2030 glavni vir vodika, rast zelenega vodika pa je pričakovati po letu 2040, kaže študija, izdelana po naročilu združenja Eurogas.

Delež zelenega vodika naj bi po pričakovanjih narasel šele med letoma 2040 in 2050, ko bodo sončne in vetrne elektrarne postale dovolj stroškovno učinkovite, da bodo omogočale proizvodnjo vodika z elektrolizerji, je pojasnil Stefan Lorenczik iz svetovalnega podjetja Frontier Economics.

Taka je napoved po osnovnem scenariju objavljene študije, ki temelji na scenariju globalnih prizadevanj Desetletnega načrta razvoja omrežja združenja Entso. Po najbolj optimističnih scenarijih elektrifikacije in učinkovite rabe energije, ki ju vsebuje študija, bi se raba biometana in nizkoogljičnega plina do leta 2050 še vedno povečala za 15 % glede na leto 2019, pri čemer študija konkretnih številk ne navaja. Po manj optimističnih napovedih bi se poraba plinov lahko v istem obdobju povečala za 36 %. Delež plina in njegovih derivatov v porabi energije bi med letoma 2019 in 2050 narasel z 22 na 37 %.

»Razpoložljivost obnovljivih plinov kot nadomestkov lahko pomeni bistveno razliko v smislu stroškov in cen [električne energije],« je dejal Christoph Gatzen, direktor podjetja Frontier Economics. Po njihovih ocenah bi lahko v obdobju med letoma 2030 in 2050 na ta način prihranili do 540 milijard evrov, je dodal.

Pretvorba električne energije v plin

Vsesplošni razmah zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov bi povečal povpraševanje po tehnologijah za pretvorbo električne energije, predvsem v vodik, da bi sistem lahko sprejel vse te dodatne količine elektrike, poudarjajo avtorji študije.

Potrebe po elektrolizerjih so odvisne od trendov povpraševanja, a bi lahko leta 2050 v Uniji segale od 360 do 475 GW. Za primerjavo: leta 2022 je bilo nameščenih za 80 MW elektrolizerjev.

Na dolgi rok bo po osnovnem scenariju biometan ostal ključen pri nadomeščanju zemeljskega plina za pokritje povpraševanja po metanu in bo imel v optimalni plinski mešanici 30-% delež. Če pa bodo pri povečevanju proizvodnje zelenega vodika in biometana težave, lahko primanjkljaj zapolni uvoz zemeljskega plina v kombinaciji s CCS, še pojasnjujejo avtorji študije.