»Projekt NEDO nedvomno predstavlja enega od temeljev, na katerih bomo lahko izvedli slovensko zeleno preobrazbo. Je osnova za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo rešitev za pametna omrežja in pametne skupnosti,« je na nedavni slovesnosti, na kateri so obeležili prehod projekta v zaključno demonstracijsko fazo in obenem predstavili baterijski hranilnik v ljubljanskem BTC-ju, dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Aleš Mihelič.

Kot je še poudaril, je projekt NEDO izjemnega pomena za razogljičenje slovenskega energetskega sektorja. Po mnenju Miheliča projekt NEDO še posebej izstopa, ker prinaša neposredne koristi za prebivalstvo.

»V okviru prve faze projekta smo dobili širok nabor novih znanj, ki je sodelujočim deležnikom v projektu omogočil boljši izkoristek obstoječe infrastrukture. Hkrati smo vzpostavili boljše pogoje za priključevanje novih obnovljivih virov ter povečali koordinacijo med distribucijskim in prenosnim omrežjem,« je dejal Mihelič.

Poleg tega je udeležencem v okviru projekta uspelo tudi povečati zanesljivost napajanja. »Na primer, število odjemalcev na območju Slovenj Gradca, ki večkrat letno ostane brez napajanja, se je zaradi projekta NEDO zmanjšalo z 2000 odjemalcev na samo 50. Preko 800 odjemalcev pa smo vključili v sodobni tarifni sistem, ki omogoča prilaganja odjemalcev glede na potrebe operaterja, posledično pa to za odjemalce prinaša določene ugodnosti, ki se kažejo tudi v manjših računih,« je pojasnil Mihelič.

»Projekt močno podpira cilje Slovenije na področju nadaljnjega razvoja in organizacije elektroenergetskega sistema Slovenije,« je še dejal Mihelič ter dodal, da si v prihodnosti na ministru želijo še več tovrstnih projektov.

Medtem ko je bila prva faza projekta NEDO usmerjena v pametna omrežja na infrastrukturi družbe ELES in distribucijskih podjetij Elektro Celje in Elektro Maribor, se druga faza osredotoča na pametna mesta in pametne skupnosti z učinkovito rabo energije v mestnih skupnostih in uporabo baterijskih hranilnikov. Aktivnosti so potekale v sodelovanju z družbama Elektro Ljubljana in Elektro Primorska, saj so baterijski hranilniki vgrajeni na območjih Ljubljane in Idrije.

V Idriji je Kolektor Sisteh vgradil baterijski hranilnik z največjo obratovalno močjo 1 MW in zmogljivostjo 1,2 MWh v obstoječ objekt male hidroelektrarne MHE Mesto, julija pa ga je ELES vključil v omrežje.

Na območju BTC Cityja Ljubljana pa je bila v okviru projekta postavljena baterija z nazivno močjo 4 MW in kapaciteto 8 MWh, ki bo v prvi vrsti preprečevala upade napetosti industrijskega odjemalca Aquafil in zagotavljala prehod v otočno obratovanje TE-TOL Ljubljana brez izpada, v normalnem obratovanju pa bo uporabljena za sistemske storitve ELES.

 
»Hranilnik energije v BTC Cityju Ljubljana bo še močneje povezal BTC in Ljubljano, saj bosta z njim ELES in Elektro Ljubljana skupaj z ljubljansko termoelektrarno-toplarno v primeru izrednih dogodkov (izpada električne energije iz omrežja) napajala velik del mesta - območje BTC Cityja ter večji del Ljubljane, vključno z najpomembnejšimi sistemi, kot sta Klinični center ter ljubljanska toplarna,« pravijo v družbi BTC. Dodajajo, da bo projekt omogočil tudi optimiziranje delovanja klimatskih naprav in hladilnih agregatov ter s tem znižanje stroškov električne energije na večjih objektih v BTC Cityju Ljubljana. 

Damjan Kralj, glavni izvršni direktor družbe BTC, je ob tem izpostavil, da želijo biti v družbi BTC aktiven člen v grajenju rešitev prihodnosti. »Naš inovativen poslovni ekosistem BTC City Ljubljana s ponosom vključujemo kot poligon tudi za testiranje in uvedbo novih rešitev na področju trajnostne energetike in upravljanja pametnih mest. V okviru projekta NEDO izvajamo velik premik v smeri inovativne uporabe električne energije z novimi sistemi hranjenja in upravljanja omrežij,« je dejal Kralj. 

Medtem pa je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek projekt NEDO označil kot vzor za uspešno sodelovanje med Slovenijo in Japonsko. »Globalni trg rešitev pametnih omrežji je ocenjen na približno 50 milijard evrov in pričakovana letna rast znaša 8 odstotkov. Naša visokotehnološka podjetja so zelo kompetentna, vendar za sodelovanje na tujih trgih potrebujejo dobre reference in projekt NEDO jim bo to omogočil,« je še dodal minister.

 
Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES, pa je dejal, da bo projekt NEDO služil kot »pomembno orodje«, saj se bo slovensko elektroenergetsko omrežje v prihodnje moralo soočiti s številnimi izzivi, kot so razpršeni viri električne energije in odjemalci, ki bodo kreirali vsako urno delovanje slovenskega elektroenergetskega omrežja«.

Dejal je še, da se glede na okoljske in energetske izzive, ki so pred nami, z Japonskimi partnerji nadeja novih sodelovanj in projektov. »Predloge že pripravljamo in upamo, da bodo zanimivi tako za japonska podjetja kot agencijo NEDO, s katero si želimo tako dobro kot do sedaj sodelovati tudi v prihodnje. Z agencijo NEDO smo se v preteklih petih letih zbližali in ustvarili reference ter rezultate, kot jih ima malokdo v Evropi. Projekt NEDO je prejel prestižno prvo nagrado združenja ISGAN, drugo nagrado pa projekt FutureFlow. Pred kratkim smo prijavili GreenSwitch in ponovno so nas, kakor so nas že za prav tako priznani SINCRO.GRID, obvestili, da smo pripravili ponovno najbolje ocenjeni projekt v naši panogi,« je poudaril Mervar.