V okviru mednarodnega projekta Aurora, v katerem bo sodelovalo 7.000 državljanov EU z namenom okrepitve svoje vloge pri odločanju o načinu pridobivanja in porabi energije, bo v Ljubljani zgrajenih 200 kW sončnih zmogljivosti. Slovenska prestolnica tako postaja eden od petih evropskih predstavitvenih centrov za preoblikovanje energetskega sistema.

Raziskovalni projekt, ki se je začel decembra lani kot del evropskega zelenega dogovora, se bo izvajal na petih lokacijah na Danskem, Portugalskem, v Sloveniji, Španiji in Združenem kraljestvu ter spodbuja pristop od spodaj navzgor, so sporočili iz konzorcija projekta Aurora, v katerem sodeluje tudi Univerza v Ljubljani. Pri tem projektu imajo tako ključno vlogo državljani.

»Ljudje so tisti, ki spreminjajo podnebne spremembe na način, da lahko koristijo najranljivejšim v naši družbi,« pravi koordinatorka projekta dr. Ana Belén Cristóbal López s tehnične univerze v Madridu. »Dejansko so pogosto najrevnejši v naši družbi tisti, ki so pripravljeni storiti največ za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in prihranek denarja pri ogrevanju, razsvetljavi in transportu,« dodaja.

Projekt Aurora bo državljanom iz omenjenih petih držav omogočil, da igrajo aktivno vlogo pri preoblikovanju energetskega sektorja na način, ki jim bo dal orodja za doseganje podnebnih ciljev EU. V okviru univerzitetnih kampusov bodo na štirih lokacijah v celinski Evropi vzpostavljena središča za družbene inovacije. Peto središče za družbene inovacije pa bo vzpostavljeno v eni od gospodarsko najbolj ogroženih angleških regij, kjer so oblasti decembra 2018 razglasile »izredno klimatsko stanje«.

Da bi zmanjšali abstraktnost podnebne kriza za državljane, se bo projekt najprej osredotočil na ozaveščanje o »ogljičnih odtisih« vsakodnevnih energetskih odločitev. Državljani bodo prejeli prilagojena priporočila, kako sprejemati bolj premišljene energetske odločitve za zmanjšanje emisij.

V okviru projekta bo razvita tudi mobilna aplikacija, ki bo sodelujočim omogočila spremljanje lastnih vedenjskih vzorcev ogrevanja in hlajenja, transporta in porabe električne energije. V zameno bodo prejeli prilagojene nasvete in konkretne predloge, kako lahko zmanjšajo porabo energije in stroške.

Spodbujene bodo tudi lokalne energetske skupnosti. V okviru celotnega projekta bodo tako sodelujoče skupnosti državljanov množično financirale lokalne fotonapetostne sončne elektrarne s skupno močjo 1 MW.

Kot je povedal dr. Matevž Bokalič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, bo od tega v Sloveniji zgrajenih 200 kW sončnih zmogljivosti, katerih vrednost je ocenjena na okoli 200.000 evrov.

Točna lokacija še ni dokončno določena, najverjetneje pa bo to na strehah Fakultete za elektrotehniko. Predviden časovni okvir postavitve in začetka delovanja elektrarn pa bo v prvih dveh letih projekta, ki bo predvidoma trajal tri leta in pol. V sklopu celotnega projekta bo investiranih 4,6 milijona evrov.

Projekt bo vključeval predvsem mlajše generacije in jim omogočil, da postanejo nosilci sprememb, ki presegajo sam projekt. Ta bo z delavnicami in praktičnimi aktivnostmi spodbujal državljane oz. občane, da spremenijo svoje vedenje in odnos do energije.