V Evropski uniji se je lani proizvodnja električne energije v premogovnih elektrarnah zmanjšala za rekordnih 24 odstotkov, proizvodnja v plinskih elektrarnah pa povečala za 12 odstotkov oz. 73 TWh, je pokazala najnovejša analiza podnebnega mislišča Ember, nekdaj Sandbag.
»Premog je zdaj pri polovici svoje rekordne vrednosti iz leta 2007 in ima v strukturi virov električne energije zgolj 14-odstotni delež. Lanskoletno zmanjšanje lahko pripišemo povečanju proizvodnje v vetrnih in sončnih elektrarnah, nadomeščanju premoga s plinom zaradi rasti cene ogljika v Uniji ter rahlemu upadu povpraševanja po električni energiji,« so v poročilu zapisali avtorji analize.
Upad proizvodnje v premogovnih elektrarnah od leta 2007 »v celoti nadomeščajo vetrne in sončne elektrarne, proizvodnja v plinskih elektrarnah pa ostaja nespremenjena«, so dejali in dodali, da je zdaj ogljična intenzivnost električne energije v Uniji 42 odstotkov pod globalnim povprečjem. Izpusti so lani v evropski elektroenergetiki upadli za 13 odstotkov, kar je največje zmanjšanje v tem stoletju.
Kot je omenjeno v poročilu, so se opuščanju premoga po novem zavezale tudi Nemčija, Grčija in Madžarska. »To pomeni, da se je opuščanju premoga zavezalo skupaj 15 držav članic Unije, s čimer se bo proizvodnja električne energije v premogovnih elektrarnah v aktualnem tretjem desetletju tega stoletja hitro zmanjševala.«
Proizvodnja v evropskih vetrnih in sončnih elektrarnah se je lani povečala za 13 odstotkov oz. 64 TWh, s čimer se je delež tako proizvedene električne energije povzpel na rekordnih 18 odstotkov, kar je dvakratnik svetovnega povprečja, so dejali avtorji poročila.
Po njihovih napovedih se bo ta rast v Evropi še pospešila, in sicer po zaslugi zmanjševanja stroškov ter politik, ki so tovrstni energiji naklonjene.
»Zmogljivosti sončne in vetrne energije na morju se povečujejo dovolj hitro, da ohranjajo stopnjo rasti, ki omogoča energetsko tranzicijo,« so zapisali avtorji poročila, vendar so ob tem opozorili, da je »rast vetrne in sončne energije še vedno skoncentrirana v zahodni Evropi, medtem ko države vzhodne Evrope zaostajajo«.
Proizvodnja v hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah je lani rahlo upadla. Bolj sušne razmere so namreč privedle do slabših hidroloških pogojev ter izpadov francoskih in britanskih jedrskih elektrarn. Proizvodnja električne energije v premogovnih elektrarnah je na globalni ravni lani upadla za 3 odstotke, kar je povzročilo 2-odstotno zmanjšanje izpustov CO2 v elektroenergetiki.
»Obe številki predstavljata največji upad vsaj od leta 1990,« so zapisali avtorji analize iz mislišča Ember in pojasnili, da je raba premoga doživela hud padec v EU in ZDA, na Kitajskem pa se je proizvodnja v premogovnih elektrarnah celo povečala in leta 2019 prvič predstavljala polovico vse svetovne proizvodnje električne energije s pomočjo premoga.
»Ogljična intenzivnost električne energije je zdaj na svetovni ravni 15 odstotkov manjša kot leta 2010,« je zapisano v poročilu.
»Toda zmanjševanje proizvodnje v premogovnih elektrarnah še ne predstavlja 'nove običajne prakse', kar pomeni, da bo cilj o omejitvi globalnega segrevanja na največ 1,5 stopinje izjemno težko doseči. Lanskoletni upad rabe premoga ter strukturni prehod na vetrno in sončno energijo sta bila odvisna tudi od številnih enkratnih dejavnikov. Pri zmanjševanju proizvodnje v premogovnih elektrarnah je bil dosežen napredek, vendar nikakor ne tako velik, kot bi ga nujno potrebovali za dosego globalnih podnebnih ciljev, predvsem v Aziji,« so poudarili avtorji.
Proizvodnja v vetrnih in sončnih elektrarnah se je v svetovnem merilu lani povečala za 15 odstotkov in je zagotovila 8 odstotkov vse električne energije na svetu.
Če želimo izpolniti cilje pariškega podnebnega sporazuma, bi morala po navedbah mislišča Ember globalna proizvodnja v vetrnih in sončnih elektrarnah naraščati za skupaj 15 odstotkov na leto.
»Lani je bila taka rast dosežena in nizke cene dajejo upanje, da jo je mogoče ohraniti. Toda vzdrževanje tako visoke stopnje rasti ob naraščanju obsega proizvodnje bo terjalo usklajena prizadevanja vseh regij,« so sklenili avtorji poročila.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki