Proizvodnja električne energije iz trdne biomase v EU naj bi se v prihodnjih treh letih močno povečala, navaja EurObserv’ER. »Če bi vključili tudi obnovljive komunalne odpadke, ki se v sežigalnicah uporabijo za proizvodnjo elektrike, bi proizvodnja v letu 2020 lahko skupaj presegla 130 TWh.«

V letu 2017 se je količina električne energije, pridobljene iz trdne biomase, povečala za 2,9 % in dosegla 94,5 TWh, kar je posledica predelave premogovnih elektrarn v Veliki Britaniji ter na Finskem in Danskem.

V Romuniji je proizvodnja električne energije iz trdne biomase v letu 2017 znašala 0,466 TWh (enako kot v letu 2016), na Hrvaškem 0,194 TWh (enako kot v letu 2016), v Bolgariji 0,163 TWh (enako kot v letu 2016) in v Sloveniji 0,155 TWh (porast glede na 0,137 TWh v letu 2016).

Poraba primarne energije iz trdne biomase se je v 2017 povečala za 1,7 % in tako dosegla 99,8 Mtoe. Tri največje porabnice trdne biomase so Nemčija (12,4 Mtoe), Francija (10,8 Mtoe) in Švedska (9,3 Mtoe). Relativno pa so največje porabnice energije iz trdne biomase na prebivalca Finska (1,519 toe), Švedska (0,956 toe) in Estonija (0,683 toe).

V Romuniji je poraba trdne biomase v letu 2017 znašala 3,6 Mtoe, na Hrvaškem 1,3 Mtoe, v Bolgariji 1,1 Mtoe, v Sloveniji pa 0,6 Mtoe.

Tudi poraba toplote iz trdne biomase se je v letu 2017 nekoliko povečala, in sicer za 1,4 %, tako da je znašala 79,9 Mtoe. To je v glavnem posledica višjih temperatur, zabeleženih v EU tekom leta 2017, zaradi katerih je bila po podatkih EurObserv'ER potreba po ogrevanju manjša.

Poraba toplote iz trdne biomase je v Romuniji znašala 3,447 Mtoe, na Hrvaškem 1,171 Mtoe, v Bolgariji 1,015 Mtoe in v Sloveniji 0,562 Mtoe.

Po podatkih EurObserv'ERja se je toplota, ki jo porabijo končni potrošniki v EU, povečala le za 1 % glede na leto 2016, medtem ko se je bruto količina toplote iz biomase, ki se prodaja v ogrevalno omrežje, povečala za 4,1 %. Slednje je deloma posledica proaktivne politike soproizvodnje iz biomase na Finskem, Danskem in Švedskem.