Slovensko elektroenergetsko bilanco prevzema in oddaje električne energije sta v prvi polovici letošnjega leta zaznamovala predvsem nadpovprečna proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn - ta je bila za kar tretjino višja kot lani - ter visok neto izvoz. Odjem končnih odjemalcev je medtem znašal 7.089 GWh, kar je 4 % več kot v prvi polovici leta 2020, kažejo podatki ministrstva za infrastrukturo (MzI).
Skupni prevzem električne energije je v Sloveniji v prvi polovici leta znašal 11.427 GWh, od tega prevzem od proizvodnje v Sloveniji 7.341 GWh oz. 64 % in prevzem iz tujine (uvoz) 4.087 GWh oz. 36 % vse prevzete električne energije. Prevzem od proizvodnje električne energije v Sloveniji sestavljata prevzem od proizvodnje na prenosnem sistemu, ki je znašal 6.715 GWh oz. 59 % skupaj prevzete električne energije, in prevzem od proizvodnje na distribucijskem sistemu v višini 626 GWh oz. 5 % skupaj prevzete električne energije.
Domača proizvodnja (z upoštevanjem slovenskega 50-odstotnega deleža proizvodnje iz jedrske elektrarne Krško) je v slovenski elektroenergetski sistem v prvi polovici leta 2021 prispevala 6.140 GWh električne energije, kar je 11 % več kot v enakem obdobju leta 2020. Prevzem električne energije iz tujine, ki je v največji meri zagotovljen preko prenosnega omrežja, je bil medtem v prvi polovici leta 2021 za 4 % višji kot v enakem obdobju leta 2020.
V prvi polovici leta 2021 je celotna proizvodnja električne energije iz jedrske elektrarne Krško znašala 2.400 GWh in je bila predvsem zaradi rednega remonta za 625 GWh (-21 %) nižja kot v enakem obdobju leta 2020. Proizvodnja iz hidroelektrarn na prenosnem sistemu je medtem znašala 2.679 GWh in je bila zaradi ugodne hidrologije za tretjino višja kot v enakem obdobju preteklega leta.
Termoelektrarne na prenosnem sistemu so v polovici leta 2021 proizvedle skupaj 1.636 GWh električne energije, kar je 11 % več kot v enakem obdobju 2020. Elektrarne na distribucijskem sistemu so v prvih šestih mesecih leta 2021 skupaj proizvedle 626 GWh električne energije, kar je 14 % več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo evidentirano 37 % skupne proizvodnje iz hidroelektrarn, 29 % iz SPTE enot, 21 % iz sončnih elektrarn, 7 % iz elektrarn na bioplin in 5 % iz elektrarn na biomaso.
Neto odjem električne energije v Sloveniji je v prvi polovici leta 2021 znašal 6.667 GWh oz. 58,3 % in oddaja v tujino (izvoz) 4.338 GWh oz. 38 % celotnega bruto odjema. Poraba električne energije odjemalcev, priključenih na distribucijski sistem, je znašala 5.733 GWh oz. 50,2 %, zaprtih distribucijskih sistemov (ZDS) 690 GWh oz. 6 %, neposrednih odjemalcev na prenosnem sistemu 57 GWh oz. 0,5 % ter poraba ČHE Avče 187 GWh oz. 1,6 % bruto odjema električne energije.
Poraba električne energije se je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 povečala pri odjemalcih na distribucijskem sistemu za 6 %, poraba ZDS je bila nižja za 13 %, neposrednih odjemalcev pa ostala na enaki ravni.
V prvi polovici leta 2021 je evidentiran za 5 % večji izvoz električne energije kot v enakem obdobju leta 2020. Za pokritje vseh potreb končnih porabnikov v Sloveniji (z vključenimi izgubami) je v prvi polovici leta 2021 evidentirana statistična pokritost porabe z domačo proizvodnjo električne energije v višini 87 %, pravijo na MzI.
Dodajajo, da so izgube na prenosnem in distribucijskem sistemu v prvi polovici letošnjega leta znašale 422 GWh, kar predstavlja 3,7 % bruto odjema električne energije. Te izgube so bile v prvi polovici leta 2021 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 večje za 3 %.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki