Slovenski proizvajalci toplotnih črpalk, med njimi Kronoterm, Termoshop in Gorenje, so povedali, da je prodaja črpalk v lanskem letu zrasla. »Uporaba sanitarnih toplotnih črpalk se po kriznem obdobju zopet povečuje. Vse bolj se iščejo cenejše izvedbe za ogrevanje sanitarne vode, povečuje se tudi ekološka osveščenost potrošnikov,« pravi Drago Erjavec iz Gorenja. Prvi mož Kronoterma Bogdan Kronovšek pa je dejal, da spada slovenski trg med razvitejše v Evropi, kar se kaže v sistemski podpori toplotnim črpalkam, pestrem izboru in konkurenci ter relativno zahtevnim in podučenih kupcih.
»V letu 2016 je bilo poslovanje na področju toplotnih črpalk in ogrevanja precej dinamično. Prva polovica leta je bila dokaj umirjena, druga polovica pa zelo dinamična, pri čemer smo imeli proizvodnjo popolnoma zasedeno vse do konca leta,« nam je zaupal Kronovšek. S poslovanjem so zadovoljni, saj so kljub ne preveč ugodnim razmeram na trgu dosegli rast dobrih 7 %.
Poleg tega so, kot je pristavil Kronovšek, v podjetju izvedli interno reorganizacijo ter določene ključne procese posodobili, ali pa povsem na novo zastavili. »Zagnali smo tudi nekaj za nas in za prihodnje poslovanje zelo zanimivih projektov, ki pa temeljijo predvsem na izvozu,« je dejal in pristavil, da je razmerje med toplotnimi črpalkami za sanitarno vodo in ogrevanje »še vedno približno 50:50, pri čemer se je delež sanitarnih toplotnih črpalk v izvozu bistveno povečal v primerjavi z domačim trgom«.
»V podjetju Termo Shop smo s poslovanjem v letu, ki je za nami, zadovoljni, segment prodaje toplotnih črpalk pa je pri nas zrasel za približno 20 %, kar je zelo dober rezultat,« je povedal direktor družbe Jure Šacer. Največjo rast so zabeležili pri toplotnih črpalkah tipa zrak/voda, namenjenih ogrevanju objekta. Poleg tega imajo zelo veliko povpraševanja tudi po novi storitvi najema toplotnih črpalk - tako pri fizičnih strankah kot tudi podjetjih.
V Gorenju so lani prodali za 5 % več sanitarnih toplotnih črpalk kot v letu 2015. V zadnjih letih opažajo pozitiven trend prodaje kljub dejstvu, da je Eko sklad to vrsto črpalk izločil iz subvencijske sheme, pravi Erjavec in dodaja, da je na povečanje prodaje vplivala nova linija črpalk, volumna 200 in 300 litrov. Kot pravi, imajo novi modeli bistveno boljše izkoristke, opremljeni so z LCD elektronsko regulacijo na dotik, integrirana je izvedba za delovanje na prostorski ali voden zrak itd.
Če pogledamo celoten evropski trg, ni opaziti kakšnih posebnih skupnih trendov, saj so si posamezni trgi zelo različni, s tem pa tudi trendi, meni Kronovšek, ki pa dodaja, da je v splošnem vendarle mogoče ugotoviti, da »vsi, tudi zakonodajalci in vsa industrija, ugotavljajo, da toplotne črpalke kljub vsemu le ne bodo samo muha enodnevnica«. Zato po njegovem vsi proizvajalci ogrevalnih naprav in ponudniki energentov razmišljajo o tem, kako bi toplotne črpalke integrirali v svoje naprave in svoje prodajne modele, »da jih ne bi povozil čas«. Večje premike je opaziti, dodaja, predvsem na segmentu komercialnih toplotnih črpalk, industrijskih toplotnih črpalk ter toplotnih črpalk za posebne namene, kot so denimo sušenje sena, koruze, izkoriščanje toplote odpadnih voda, daljinsko ogrevanje in drugo.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki