Družba si je v zadnjem desetletju uspela ustvariti prepoznavno mesto v niši melaminske kemije, so dobavitelj smol za papirno in gradbeno industrijo ter impregniranih dekorativnih papirjev za pohištveno industrijo, v svetovnem merilu pa postajajo vse bolj razpoznavni s produkti za lakarsko in gumarsko industrijo. Predstavili so se na dogodku En.management 015, nemški Siemens – v Nemčijo so v letu 2015 izvozili 18 % svoje proizvodnje – pa jih je uvrstil med svoje reference.

Melamin je posebej velik napredek v zadnjih letih dosegel na področju smol na bazi heksametilol-melamina, kjer uvaja najsodobnejšo kontinuirno tehnologijo. »Z jasno začrtano vizijo in strategijo želimo postati eden najpomembnejših igralcev v niši modificiranih melaminskih smol,« pravi direktor Srečko Štefanič v nagovoru na spletni strani družbe.

Dodaja, da edino rešitev pred vse večjimi pritiski na cene surovin, zaostreno svetovno konkurenco, neugodnimi valutnimi razmerji in pritiski na plače vidijo v prehodu na izdelke z višjo dodano vrednostjo ob uvedbi najmodernejših tehnologij, ki pa so tudi plod lastnega razvoja. Kot je zapisal v predstavitvi družbe na spletni strani, si prihodnosti brez močnega lastnega razvoja ne more predstavljati. »Pri tem pa vse bolj sodelujemo tudi zunanjimi domačimi in tujimi partnerji, ki v projekte prinesejo nove poglede in rešitve,« dodaja.

Ker gre za kemično industrijo, v družbi posebno pozornost namenjajo okolju. Investirali so v ekološko naravnane projekte, kot so bili lastna biološko-kemijska čistilna naprava, zaprti sistem hladilnih vod, zmanjševanje emisij v zrak in reciklažo topil. Skupaj z družbo Gorenje projekt so se lotili prenove kotlovnice, ta projekt pa je tudi pristal med finalisti nagrade Werner von Siemens za učinkovitost.

Pri prenovi kotla za proizvodnjo tehnološke pare so prejšnji energent mazut nadomestili z lesno biomaso in namestili novi kotel, ki deluje po tehnologiji izgorevanja v vrtinčnem sloju (namesto na poševni rešetki lesna biomasa izgoreva na z vročim zrakom podpihani plasti lebdečega peska), kar jim omogoča uporabo zelo sveže biomase, ki jo je v lokalnem okolju na voljo v izobilju. Kot je na En.managementu 015 razložila dr. Anamarija Bračič iz družbe Gorenje projekt, pesek segrejejo na 800 stopinj, vanj od spodaj pihajo zrak, od zgoraj pa dovajajo lesno biomaso. Ta zaradi večje gostote ostane na vrhu, zaradi velike toplote peska pa se hitro vname in začne goreti, ne glede na to, ali je biomasa suha ali mokra. Poleg tega je odziv kotla zelo hiter, kar je pomembno takrat, ko odjem toplote ni enakomeren. Uporaba tovrstne tehnologije je sicer dokaj običajna v velikih termoelektrarnah, v energetskih objektih moči 10 MW, kakršnega imajo v Melaminu, pa je svetovna novost. Za delovanje kotlovnega sistema in za nenehen nadzor temperature, tlakov, pretokov, trdih delcev in kotlovske vode skrbi več kot 100 Siemensovih sond in tipal Sitrans, pa tudi analitska oprema. 

Z novim kotlom, ki stoji v središču mesta, so znižali emisije CO2 za 10.500 ton letno, močno so znižali tudi emisije dušikovih oksidov, žveplovih oksidov in prašnih delcev, zaradi boljšega izkoristka so v Melaminu prihranili 27 % stroškov za energent.

Dodati velja, da so poleg tega v drugi polovici lanskega leta mazut zamenjali z ekstra lahkim kurilnim oljem tudi na rezervnem parnem kotlu. 

Kot je razbrati iz letnega poročila Melamina za 2015, so v letu 2015 dodatno optimirali delovanje nove kotlovnice na biomaso. »Tako smo dosegli 93% učinkovitost delovanja, kar je preseglo naša pričakovanja,« so zadovoljni v družbi. Letos pričakujejo še bolj nemoteno delovanje, nižje stroške vzdrževanja in tudi še bolj ugodne cene biomase. »Upamo, da bo ustanovitev novega državnega podjetja Slovenski gozdovi d.o.o. še izboljšalo sodelovanje s sektorjem, ki so ga do sedaj pokrivali koncesionarji,« so zapisali v letnem poročilu.