V Steklarni Hrastnik so pred kratkim odprli tri milijone evrov vredno novo kisikarno. Čisti kisik iz nje bodo uporabljali pri proizvodnji stekla na novi G-peči. Kot je ob otvoritvi poudaril minister za okolje in prostor (MOP) mag. Andrej Vizjak, so v steklarni s projektom dokazali, da je možno izvesti zeleni prehod tudi v praksi. »To bo morala postati praksa,« je Vizjak poudaril v nagovoru.

Pridobivanje čistega kisika se izvaja z napredno tehnologijo, s pomočjo razgradnje zraka, in tako rekoč nima vplivov na okolje, je ob odprtju pojasnil generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas, ki je kisikarno označil za »minitovarno za proizvodnjo čistega kisika iz zraka s pomočjo destilacije zraka«.

Kisik je Steklarna Hrastnik doslej dovažala s tovornjaki, kot je pojasnil Čas, s proizvodnjo čistega kisika na sami lokaciji podjetja za potrebe proizvodnega procesa pa se bodo transportne poti »krepko zmanjšale«. Steklarna bo kisik proizvajala v sodelovanju z družbo Messer. Nova kisikarna lahko proizvede do 1500 kubičnih metrov kisika na uro.

Kot poudarjajo na okoljskem ministrstvu, je poleg zagotavljanja konkurenčnosti steklarne, »investicija izjemnega pomena tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje. Projekcije Steklarne Hrastnik obetavno napovedujejo, da bo ogljični odtis z investicijo kar 20 odstotkov nižji«, so zapisali v sporočilu za javnost.

Vizjak je naložbo v Steklarni Hrastnik obenem postavil kot pomemben zgled družbi in drugim gospodarskim subjektom. 

»A prizadevanja enega podjetja, prizadevanja Evrope niso dovolj. Boj proti podnebnim spremembam je globalna naloga. Upam in verjamem, da bomo v Glasgowu novembra letos dosegli dogovor vseh držav, vseh kontinentov, da gremo po skupni poti in se zavežemo uresničiti pariški sporazum,« je dejal Vizjak.

Minister je v svojem nagovoru obljubil tudi pomoč okoljskega ministrstva pri zelenem prehodu. 

»Na voljo imamo kar nekaj denarja. Z načrtom za okrevanje in odpornost smo prepoznali, da je lahko pandemija priložnost tudi za zeleno preobrazbo,« je dejal.

Ob tem je dodal, da so za zeleni prehod na voljo tudi sredstva podnebnega sklada, kamor se stekajo sredstva prodanih kuponov, ki jih plačujejo onesnaževalci. »Pa tudi preko kohezijskih sredstev in drugih evropskih razpisov,« je izpostavil.

Kot pravi, bo ministrstvo v prihodnosti takšne in podobne projekte podprlo.