Trajnost je trenutno ena glavnih izzivov v Evropi, je na posvetu Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni, ki je sredi septembra potekal v organizaciji Umanotere v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije (SOS) v Ljubljani dejal Hans-Wolf Zirkwitz, direktor urada za varstvo okolja v mestu Stuttgart. Stuttgart - glavno mesto dežele Baden-Wűrtemberg s 600.000 prebivalci in veliko industrije – si je zadal cilj do leta 2050 postati podnebno nevtralno mesto.

»Še vedno nismo dosegli, kar smo hoteli. Rezultat zadnjih 20 let, da smo poskušali kombinirati ekološke in ekonomske učinke, da smo pri ukrepih upoštevali energetsko učinkovitost. Gre za kombiniranje, socialnih, ekonomskih in ekoloških vidikov, pri čemer je treba integrirati lokalne skupnosti,« je poudaril.

Stuttgart je glavno mesto dežele Baden-Wűrtemberg, ima 600.000 ljudi, veliko industrije, veliko pa tudi zelenih površin. »Naš prvi energetski koncept je bil razvit pred 20 leti, sedaj pa smo ga konkretizirali: gledamo na zniževanje emisij CO₂ in razvili smo nov koncept, imenovan »urbanizacija energetskega prehoda«. To smo naredili skupaj s prebivalci, delavci, vajenci, vsemi. Naš načrt je do leta 2050 postati podnebno nevtralno mesto (climate-neutral city),« je pojasnil Zirkwitz.

»Če pa hočemo prepričati svoje partnerje, kako doseči nevtralno mesti, je prvi izziv ta, da jim prikažemo, kako je možno to izpeljati in doseči cilje,« je dejal. Dodal je, da imajo v mestu denimo neposredni vpliv na svoj stavbni fond, zato so se najprej odločili za energetsko prenovo javnih stavb (šol, bolnišnic). Imajo svoj urad za varstvo okolja, ki ga vodi, v okviru tega pa sklad za projekte, ki prinašajo energetske prihranke. Tako naročila tečejo med uradom, njihovim skladom ter samimi ustanovami.

Kot je ponazoril njihov pristop, imajo različne kategorijo »sadežev«, ki ponazorijo prihranke in potrebne investicije. (Glej sliko z drevesom, kjer sadeži ležijo na treh različnih ravneh krošnje.) Pravi, da je najbolje začeti z enostavnimi ukrepi, ki zahtevajo manjše vložke in se tudi hitro povrnejo (»nizkoviseči sadeži«). Neto so vložili 2,4 milijona evrov, skupaj so akumulirani prihranki nanesli na 25 milijonov evrov – varčevanje s toploto, vodo, v zadnjem času pa vse bolj tudi z električno energijo. Od leta 1995 so izpuste CO₂ znižali za 144.000 ton CO₂. »Samo z majhnimi projekti smo izpuste znižali za desetino,« je poudaril.

V javnem kopališču se je s kogeneracijo naložba povrnila le v treh letih. Namestili so fotovoltaiko, kjer naj bi se naložba povrnila v 12 (bolj učinkovite elektrarne na nagnjenih legah) oziroma v 24 letih (primer elektrarn, integriranih v streho). V fotovoltaiko so vložili 7,1 milijona evrov.

»Vsako mesto mora razviti svoj sistem, ampak naj začne z 'nizkoležečimi' sadeži, torej tistimi, ki zahtevajo malo vložka in se hitro povrnejo. Poudarek je torej na lažjih projektih, treba pa je imeti pred očmi celostni pristop. Energija in naložbe se pokrijejo z različnimi proračuni. Ključna pri vsem tem pa je kontrola nad energetskimi prihranki,« pravi.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc pa je omenila, da bo »dizajniranje«, torej oblikovanje in načrtovanje mest, vse bolj pomembno pri urbanizaciji prometa in nasploh življenja v mestu. Novi modeli delitvene ekonomije – najprej kolesa, potem delitev avtomobilov, javni promet – prinašajo spremembe in vse gre v smeri avtomatizacije. Ker pa je 93 % vseh nesreč povzročenih zaradi človeškega faktorja, se obetajo tudi spremembe pri opremljenosti avtomobilov.

Sicer pa je komisarka poudarila, kakšna težava je to, da avtobusi denimo ne morejo sprejemati koles. »Tu je potreben pritisk in evropski teden mobilnosti je primeren za to, da se o tem pogovarjamo,« je dejala. »Koncept pametnih mest in vasi se premika na evropski nivo. Poskušamo odgovoriti na potrebe v smislu standardizacije, finančnih okvirov, da pomagamo pri razvoju,« pravi Violeta Bulc.

Kaj pa lahko naredimo za večji razvoj mest prihodnosti? »Nad mesti Evropska komisija nima pristojnosti, to je v pristojnosti držav članic, ampak smo dobili prošnje za vzpostavitev platform za izmenjavo dobrih praks. Iz tega so se razvili tudi finančni mehanizmi,« je povedala in dodala, da v raznih platformah velikokrat sodelujejo predvsem večja mesta, majhna pa ne. Poleg mest prihodnosti je tako omenila tudi vasi prihodnosti, denimo v povezavi z oskrbo na domu. »Na podeželju že imamo primere dobre prakse – samooskrbe na socialnem nivoju, pri čemer pa se bomo sedaj še pogovarjali o finančnih vzvodih s tem v zvezi. Zato vas pozivam, da razmišljate o tem in ne le o infrastrukturi,« je izpostavila. Dodala je še, da se lahko iz delitvene ekonomije v mestih vasi tudi kaj naučijo, denimo delitve kmetijskih strojev.