Trenutni model, kjer se na plinskih trgih preko poenotenega omrežja transportira homogen produkt, se bo po letu 2030 močno spremenil. A če bomo želeli zasnovati realističen poslovni model za prihodnja plinska omrežja (ki bo vključeval tudi zajem in shranjevanje ogljika – CCS), bomo morali do leta 2025 vpeljati izvedljive in preverjene možnosti razogljičenja, ugotavljajo na Oxfordskem inštitutu za energetske študije (OIES).

»Če želi plinska industrija ohraniti rabo plina na ravni, ki bo vsaj približno podobna današnji, bo morala proizvesti precejšnje količine vodika s pomočjo reforminga metana in z uporabo sistemov za CCS. Nobena od teh tehnologij pa še ni razvita v velikem obsegu, torej se bodo morali nosilci komercialnih projektov (verjetno še pred letom 2025) posvetiti prikazu izvedljivosti raznih dolgoročnih poslovnih modelov, usmerjenih v razogljičen plinski sektor,« pravijo v OIES.

Kot ugotavljajo, je biometan edini, ki je v večini držav presegel pilotno raven, kar za druge tehnologije ne velja.

»Nekatere vlade so si že zastavile cilje za leto 2050, veliko upravljavcev omrežij pa je prepričanih, da je prehod na povsem obnovljive pline do tega leta potencialno izvedljiv. Po drugi strani je veliko projektov na področju razogljičenja še vedno v fazi načrtovanja, torej je še prezgodaj za ugibanje glede predvidenih stroškov,« pravijo v OIES.

Kot dodajo, »trenutno sicer ni jasno, kako se bo te cilje doseglo, niti ni jasno, kdo naj bi prevzel vodilno vlogo pri zasnovi tovrstnega načrta. Zdi se, da upravljavci (vsaj v nekaterih državah) pri tem čakajo na proizvajalce, proizvajalci pa na upravljavce. Ločena (ang.: unbundled) omrežja imajo sicer lahko zmanjšano sposobnost strateškega delovanja, obenem pa se jih povezuje z nizkim tveganjem in fiksnim donosom, kar morda ne privabi investitorjev, ki jih privlačijo visoka tveganja«.

»Zelo malo je zanimanja po pristopu od zgoraj navzdol, ki bi izhajal iz EU, čeprav se ve, da se bo vrzel med dejanskim in predvidenim napredkom pri uresničevanju ciljev na področju emisij najverjetneje precej hitro povečala. Pomanjkanje splošne usmeritve pri izvajanju razogljičenja še vedno predstavlja eno glavnih skrbi,« pravijo v OIES.

Kot je pokazala brainstorming delavnica na temo prihodnosti plinskih omrežij, ki jo je OIES organiziral za sponzorje plinskih programov, udeležili pa so se je predstavniki devetih evropskih plinskih operaterjev (tako prenosnih kot distribucijskih), tehnični strokovnjaki s področja razogljičevanja, regulatorji, vladni uslužbenci in akademiki, »upravljavci evropskih plinskih omrežij prepoznavajo, da se pristop 'vse po starem' na dolgi rok ne bo obnesel«. V OIES torej ugotavljajo, da se upravljavci večjih plinskih omrežij dobro zavedajo potrebe po pripravah na razogljičenje in po njegovem olajševanju.

»Nekatera omrežja se že soočajo s težavami, saj delež obnovljivih virov narašča, medtem ko se količina transportiranega zemeljskega plina manjša, stroški pa se večajo,« pravijo v OIES.

Trenutna vloga omrežij se bo torej »skoraj zagotovo spremenila, a je ves čas prisotna tudi priložnost za nadaljnje delovanje na področju transporta plinastih snovi – bodisi biometana, vodika ali ogljikovega dioksida v okviru sheme CCS. Omrežja, predvsem distribucijska, bodo najverjetneje odigrala pomembno vlogo pri transportu plinastih goriv do gospodinjskih in poslovnih odjemalcev, ob čemer bodo nekateri elementi prenosnega omrežja s spremembo vzorcev tokov morda res le s težavo ohranili svoje vloge«.

»V prihodnje lahko pričakujemo tudi opazno spremembo vloge skladišč in čezmejnih povezav. Skladišča (vključno s terminali za uvoz UZP), ki v mnogih državah predstavljajo ogromne zmogljivosti, bi lahko priredili, tako da bi bila primerna za shranjevanje vodika ali, če se nahajajo na morju, ogljikovega dioksida, obenem pa bi lahko prevzela tudi pomembno vlogo pri izravnavi sezonskih tokov. Vloga čezmejnih povezav in s tem tudi čezmejnega trgovanja s plinom je ob tem manj gotova,« izpostavijo v OIES ter dodajo, da bo povezovanje z elektroenergetskim sektorjem (spajanje) najverjetneje v prihodnje vse bolj pomembno.

To dogajanje bo imelo po mnenju OIES »različne učinke na različne dele vrednostne verige. Če omrežja denimo ne bodo zmogla ohranjati pretoka na sedanji ravni ter se sočasno privajati na razogljičen produkt, bo njihov obstoj ogrožen«.

Prihodnji omrežni modeli bi tako lahko vključevali ločena, a povezana nacionalna omrežja, ki bi pokrivala električno energijo, vodik in brezogljični ali nizkoogljični metan; ločena regionalna omrežja ali enotno omrežje za metan z vse večjim dodatkom bodisi vodika bodisi biometana (bodisi obojega), pravijo v OIES.

Kot še izpostavijo, »je obenem možno, da bo potrebna tudi občutna sprememba prevladujočega evropskega regulativnega okvira. To bi lahko vključevalo tudi ponovno združevanje določenih dejavnosti, vpeljavo spodbud za transport nizkoogljičnih plinov in dajanje prednosti razogljičenju pred konkurenčnostjo«.