Če želimo do leta 2050 doseči cilj razogljičenja vse do neto ničelnih izpustov, bomo morali uporabljati nove energetske tehnologije, kot so sončna, vetrna energija in vodik ter vse te nove vire vključiti v evropsko energetsko omrežje. Za to bodo morali poskrbeti evropski energetski operaterji, je bil eden od poudarkov na nedavni spletni konferenci portala EurActiv.
Dve poglavitni nalogi ta hip sta priprava omrežja za oskrbo z energijo iz nestalnih obnovljivih virov ter prenova plinovodov za transport vodika kot osnovnega goriva. »V preteklosti je bilo delo večinoma usmerjeno v ozelenitev proizvodnje električne energije, prihodnje leto pa lahko pričakujemo resnejši poskus razogljičenja drugih nosilcev energije, pri čemer imam v mislih predvsem plinasta goriva,« je poudaril Augustijn van Haasteren, višji strokovni sodelavec generalnega direktorata za energijo Evropske komisije.
Zdaj ko je Unija zaostrila svoj cilj o zmanjšanju izpustov do leta 2030 s 40 na 55 odstotkov, se zastavlja vprašanje, kako naj energetski operaterji uvedejo spremembe, ki so potrebne za preoblikovanje energetskega sistema.
Čeprav je bil načelni dogovor o cilju za leto 2030 dosežen, pa bodo podrobnosti o tem, kako ga doseči, sledile šele, ko Komisija pripravi predlog podnebne zakonodaje, kar naj bi se zgodilo do junija prihodnje leto. Kot je poudaril van Haasteren, želi Komisija ta ambiciozni cilj vsekakor preliti v prakso.
»Čeprav je podrobnosti še treba doseči, pa je že zdaj jasno, da bo zakonodaja prinesla korenito preobrazbo evropskega energetskega sistema. V preteklosti je bilo delo večinoma usmerjeno v ozelenitev proizvodnje električne energije, prihodnje leto pa lahko pričakujemo resnejši poskus razogljičenja drugih nosilcev energije, pri čemer imam v mislih predvsem plinasta goriva.« V sektorjih, v katerih elektrifikacija ni mogoča ali zaradi ekonomskih razlogov ni realna, potrebujemo ustaljeno rabo plinastih goriv, je poudaril van Haasteren. »Seveda bo treba rabo zemeljskega plina v luči tega drastično zmanjšati, zemeljski plin pa razogljičiti.«
Po besedah strokovnjaka bodo novi cilji začrtali okvir, v katerem bodo morali v prihodnje delovati zasebni sektor in podjetja. »In že zdaj je precej očitno, da bodo te spremembe občutno spremenile tudi okolje, v katerem morajo podjetja delovati,« je poudaril.
Kot je dodal, že julija objavljena strategija povezovanja energetskega sistema nakazuje, v katero smer gre razmišljanje Komisije. »Močan poudarek je na tem, da je treba energetski sistem tesneje povezati in se odmakniti od sistema, v katerem od proizvajalca do odjemalca energije vodi enosmerna pot.«
Ta »premik bo zahteval intenzivno vlaganje. Tudi če bo na voljo obilen obseg javnih sredstev, bo treba večino investicij financirati iz zasebnih virov. In energetska podjetja pri tem seveda igrajo zelo pomembno vlogo.«
»Naši energetski sistemi so čedalje bolj medsebojno odvisni. V preteklosti so se omrežja načrtovala posamezno – plinsko omrežje posebej, elektroenergetsko omrežje posebej –, zdaj pa bomo morali opraviti premik v svet, v katerem se tovrstne investicije presojajo bolj povezano. Vstopiti moramo v dobo celovitejšega načrtovanja omrežij. To se do neke mere že dogaja, vendar je potreben dodaten zagon, da bomo resnično dobili omrežja, kakršna bo potreboval svet leta 2050,« je dodal van Haasteren.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki