Arhiv novic

Arhiv novic

Prenos tehnologij v gospodarstvo v praksi; letos povečanje sredstev za raziskave in razvoj

O tem, na kakšen način je omogočen dostop in prenos naprednih tehnologij v gospodarstvo, kako poteka identifikacija tehnoloških in poslovnih izzivov posameznih podjetij ter na kakšen način se vzpostavi sodelovanje z raziskovalci, je na dogodku Industrijski šprint 2021 Instituta Jožef Stefan (IJS), ki je pod okriljem Centra energetsko učinkovitih rešitev (CER – Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo) in Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) potekal nedavno v virtualni obliki, uvodoma pojasnil mag. Robert Blatnik s Centra za prenos tehnologij (CTT). - Lani je bil medtem upad sredstev za raziskave in razvoj na področju energije, poroča SURS.

Raziskovalci na IJS ustvarjajo industrijsko uporabna znanja, tehnologije in izume v bazičnih (temeljnih) in aplikativnih (uporabnih) raziskavah na več naravoslovnih področjih, kot so elektronika, informacijske tehnologije, fizika, jedrske tehnologije, kemija, biokemija, novi materiali, znanosti o okolju, je uvodoma izpostavil Blatnik.

»Pri tem omogočamo podjetjem dostop, integracijo in operacionalizacijo vseh ključnih omogočitvenih tehnologij, ki so bile s strani Evropske komisije identificirane kot najpomembnejše pri zagotavljanju globalne konkurenčnosti evropskega gospodarskega prostora (Key enabling technologies). Sodelovanje lahko poteka na vseh teh področjih, glede na potrebe, omejitve in pričakovanja podjetij,« je izpostavil v svojem uvodnem nagovoru. 

Po njegovih besedah poteka izražanje medsebojnega interesa za sodelovanje med industrijo in raziskovalnimi skupinami obojestransko in na več ravneh: npr. z izvedbo obiskov IJS v ciljno izbranih podjetjih, organizacijo različnih dogodkov, objavljenimi in ciljno posredovanimi tehnološkimi ponudbami, prejetimi poizvedbami domačih in tujih podjetij ter raziskovalnih inštitucij. Ko se vzpostavi prva komunikacija za konkreten interes podjetja ali raziskovalca, mu v CTT dodelijo skrbnika, pojasnjuje Blatnik. Skrbnik je po njegovem pojasnilu odgovoren za vodenje procesa podpore do izvedbe konkretnega dogovora o sodelovanju.

»V izhodiščnem koraku organiziramo začetni sestanek med predstavniki CTT in podjetja za izvedbo medsebojnih predstavitev, vključno s tehnološkimi izzivi podjetja,« pojasnjuje Blatnik. 

Dodaja, da s strani CTT v procesu sodelujeta tako skrbnik podjetja -  strokovnjak CTT za področje vzpostavljanja sodelovanja s podjetji, kot tudi skrbnik raziskovalca - strokovnjak CTT za področje tehnologije in intelektualne lastnine.

Po določitvi tehnoloških izzivov in oceni možnosti za doseganje želenega rezultata sodelovanja sledijo nadaljevalni sestanki med tehnologi in vodstvom podjetja ter specializiranimi skupinami raziskovalcev IJS. Cilj tega je po Blatnikovih besedah »določitev vsebine in pogojev sodelovanja, finančnih zahtev, varovanja zaupnosti, pravic intelektualne lastnine in drugih zahtev za sklenitev dogovora o sodelovanju«.

Sodelovanje z industrijo zajema po Blatnikovih navedbah »različne oblike«, kot na primer neposredno pogodbeno sodelovanje (raziskave, razvoj, storitve, raziskovalna oprema in večja infrastruktura, kot so npr. računalniške gruče ali raziskovalni reaktor TRIGA), podeljevanje licenc za skrito znanje in avtorska dela, kot so npr. programska oprema in patentno zaščiteni postopki ter naprave, partnerstvo v mednarodnih (in nacionalnih) projektih (Obzorje Evropa, kaskadni razpisi, razpisi slovenskih ministrstev in agencij…), dolgoročno sodelovanje na specifičnih področjih, kot tudi mentorstvo doktorskim študentom.

Pri tem sega podpora CTT za podjetja (ponudba storitev) in raziskovalce (interna podpora) tudi na področje zaščite in upravljanja intelektualne lastnine ter ustanavljanja odcepljenih podjetij (raziskovalcev) IJS, je še povedal Blatnik.

Na CTT centru pa tako raziskovalcem kot tudi podjetjem omogočajo podporo pri internacionalizaciji in vzpostavljanju mednarodnih projektnih konzorcijev.

»Podporne storitve izvajamo v sodelovanju med drugim s 3000 strokovnjaki iz več kot 600 organizacij (gospodarske zbornice, raziskovalni instituti in univerze, regionalne razvojne agencije, organizacije za podporo inovacijam), s katerimi smo združeni v  največjo tehnološko-poslovno mrežo na svetu, Enterprise Europe Network (EEN),« pojasnjuje Blatnik.

Podjetje ali raziskovalec s skrbnikom na CTT določi tudi tehnološki ali poslovni izziv, tako Blatnik in s tem povezane želene podporne storitve na področjih, kot so internacionalizacija, rast poslovanja in inovacije; določi pa tudi vrste iskanih partnerjev ter njihovih znanj in vlog v partnerstvu, kar objavi v profilih, kot so tehnološka ali poslovna ponudba in povpraševanje. 

»Skrbniki CTT profile med drugim osebno in ciljano promoviramo v mednarodnih ožje specializiranih partnerskih sektorskih skupinah mreže EEN z globalnim dosegom,« je še pojasnil Blatnik.

Slovenija je sicer lani za raziskovalno-razvojne dejavnosti (RRD) iz proračuna namenila 243,5 milijona evrov, kar je 23,8 milijona evrov ali 11 odstotkov več kot leto prej. Obseg proračunskega financiranja za raziskovalno-razvojne dejavnosti se je po navedbah državnega statičnega urada (SURS) povečal peto leto zapored in drugič zapored presegel 200 milijonov evrov. 

Tudi v letu 2020 je bil največji del državnih proračunskih sredstev za RRD namenjen  – tako kot v prejšnjih letih – za splošni napredek znanja, in sicer 116 milijonov evrov ali 48 odstotkov vseh omenjenih sredstev. Nadaljnjih 12 odstotkov sredstev za RRD v 2020 je bilo namenjenih industrijski proizvodnji in tehnologiji ter zdravju in 5 odstotkov okolju in kmetijstvu. Najbolj so se v letu 2020 zmanjšala RRD sredstva za področje energije, in sicer na 19 odstotkov, poroča SURS.

Letos naj bi se proračunsko financiranje RRD – kot kaže načrtovani začetni proračun za leto 2021– povečalo. Začetna sredstva iz državnega proračuna za RRD v tem letu so znašala 269,4 milijona evrov. To pomeni, da država načrtuje, da bo za to dejavnost namenila 25,8 milijona evrov več sredstev, kot jih je v resnici (po realiziranem proračunu) namenila v letu 2020, je še navedel državni statistični urad.

Na dogodku Industrijski šprint 2021 so se slovenskim podjetjem iz različnih gospodarskih dejavnosti predstavile raziskovalke in raziskovalci Instituta Jožef Stefan. Tematsko so bila pokrita področja Industrije 4.0, umetne inteligence, informacijske varnosti, e-zdravja, senzorike, merilne tehnike, instrumentacije, obdelave in razvoja novih materialov/površin/orodij, okolje, čiščenje vode in zraka, upravljanje z industrijskimi odpadki, recikliranje stekla, kovine, plastike, zmanjševanje ogljičnega odtisa, biotehnologije ipd. 
Povezave
Dokumenti
Povezani članki

Theme picker

Informirajte se

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice